27.09.2016

Moja diagnoza

Objavljeno v Družbena kritika, Moje življenje , avtor samokodela

Kot nekomu, ki je že zapisal marsikateri javni zapis o svojem življenju in s tem poizkušal pomagati tudi drugim, se čutim dolžnega, da objavim ta zapis, ob dejstvu, da moja diagnoza na mariborski psihiatriji, ni bila spremenjena iz shizoafektivne motnje manični tip, v aspergerjev sindrom. Ker želim uspešno nadaljevati tako svoje šolanje, kot predvsem spontano tudi umetniško udejstvovanje, v obeh primerih, pa je pomembno zaupanje v kvalitetnega človeka, se čutim dolžnega napisati nekaj vrstic. Ob mojem trdnem prepričanju, da je pri meni očitno šlo za nerazumevanje družbenih načinov komunikacije, gest, občutkov drugih ljudi, skrbi ljudi glede na mojo družbeno situacijo, vsakodnevnega funkcioniranja drugih ljudi, družbene manipulativnosti, zvijač ljudi in da ne gremo predaleč, vsaj provokativnosti nekaterih deklet, s katerimi sem prišel v stik in z nekaterimi tudi v neuresničeno zaljubljenost, sem pred nekaj meseci, šel na reevalvacijo na mariborsko psihiatrijo. Posebej sem poudaril, da o obravnavi v prejšnji bolnišnici, ne želim razpravljati in da vsi delamo napake, ter da bi to ob vsem svojem trpljenju, čutil kot uničevanje življenja drugim in vstran metanje lastnega življenja, če bi kakorkoli ukrepal. In to čeprav vem, da se na svetu pojavlja precej hinavščine ali vsaj zanemarjanja in pogosto se to zgodi načelnim ljudem, ki vse dobro argumentirajo in so tudi družinsko umeščeni med ljudi, ki so visoko inteligentni in načelni, včasih pa sicer nekoliko obtoženi strogosti in medosebne odmaknjenosti od drugih. Naj še dodam, da bom hodil na obravnave od zdaj v mariborsko bolnišnico in lahko sicer psihologinjo le pohvalim(pa čeprav so utemeljitve, ki sem jih dandanes zahteval, hitro šle v smer, pri kateri diagnozi kdo ‘bolj ali manj gleda v oči’ in podobno, ter me je poizkušala prepričati, da je diagnoza povsem nepomembna) in da so ljudje, ki me poznajo, gotovo opažali moje tipične težave, da sem pogosto trpel, bil živčen, da so bila čustvena nihanja majhna, se nisem znašel, nisem razumel vedenja drugih, bil nedružaben, da že deset let delam, pa čeprav brez zaslužka, diagnoza, ki jo bom imel še naprej, pa me žal označuje še z nekakšno zelo občasno veličavskostjo(halucinacij pa sem imel še posebej malo, kako se svetijo razni kontrasti in kako se mi vtisnejo svetlobe je nekaj drugega). Prav je seveda, da ljudje zmeraj sami ocenjujejo, ali je poleg nefunkcionalnosti in izgubljenosti, šlo še za kaj drugega, kot za življenjsko idejo spreminjanja sveta in da se vsak sam spomni, kako pogosto je slišal iz mojih ust kaj veličavskega in bahavega, razen kolikor je ta projekt spreminjanja sveta, ki ga uveljavljam še dandanes, že sam po sebi malo takšen, ker se nekateri pač upamo angažirat. Tudi za glasbo sem že pojasnil, da sem to videl kot rešitev iz nefunkcionalnosti, preko uspehov, ki pač za to, ne morejo biti ravno minimalni. Zaljubljen pa sem res bil močno in tukaj ne želim razpravljati nič drugega, kot da so bile provokacije s strani punc očitne. Skratka življenje se nadaljuje, upam na čim več zaupanja in zdrave pameti, da imamo tudi tisti bolj na robu, še možnosti vsaj za kakšno delo, če že deset let nenehno delam in da še kaj pomuziciramo vsi skupaj. Sicer pa si ne dajem nobene posebne pomembnosti ali vzvišenosti in nikoli si nisem, zmeraj sem imel idejo, da se dobro ustvarja skupaj in vem da je tudi pomembno, kako se posameznik znajde, brez pomoči drugih, a kritični zapisi, niso pisani zaradi sebe, pa čeprav morda včasih, hehe, izgledajo točno tako, torej nek zapis lastne pozitivne promocije in zato bom zapis končal točno tako kot je treba, da vsak presoja sam, nekateri le javno komentiramo.

  • Share/Bookmark
19.09.2016

Vsakdanje hrepenenje

Objavljeno v Moje življenje, Poezija in proza , avtor samokodela

Bistvo življenja v njeni dlani,
bistvo življenja, je kar premakne,
kar roke naredijo in nekdo hvaležno vzame,
srce podari in srce vrne
njena duša kaj premakne, spremeni,
dve besedi na papirju,
je to res nekaj, kar da življenju smisel,
se bo to zgodilo?
In da nisi več sam,
da te dekle ki začuti, poišče,
ta čuden svet vseh pred ekranom,
najde smisel v njeni ljubezni,
pisanje in glasba
v sodoben elektronski svet ne gresta,
brez da iz oči v oči damo jima pomen.
Življenje, ki ga vsi vidijo v koščkih,
se bo sestavilo, da bi v njem
vsak videl košček sebe,
začel graditi z mano,
kar vsak v življenju rabi!?

  • Share/Bookmark
19.09.2016

Hvaležnost življenju

Objavljeno v Moje življenje, Poezija in proza , avtor samokodela

Spet pogledam svet skozi okno,
včasih kot vse,
ta svet zna me rad imet,
vse je povsem tako kot zmeraj,
vsak dan rešujem svet,
želim si punco rad imet
in vselej pesem vam zapojem,
učim se stare duše pojem.
Nič mi ne pomaga,
vsakdan se mi ne spremeni,
a kako lepo je čutiti dobre ljudi,
morda pa vas vsaj nekaj bo,
da z mano poskusite srečo,
da verjamete,
že od nekdaj pravim vam,
vera je ta placebo,
ki vse spremeni,
da podari se možnost nova,
dokler se le dobro nam godi,
si dajmo nove priložnosti
in vsem ki želijo nam pomagati,
ker pravkar sem spet pogledal
ven na svet,
da vidim, če naj pišem
svoje verze drugim spet
in bolj kot poskušam ga živet,
bolj čutim, da taka pesem,
mora biti napisana,
za hrepenenja vseh.

  • Share/Bookmark
18.09.2016

Vaše jutro, vaš dan za vse

Objavljeno v Glasba, Moje življenje, Poezija in proza, Vlado Kreslin , avtor samokodela

V vulgarnosti sodobnega časa,
sem na zemljevidu poiskal,
kje domuje pojoči poet,
brezčasni velikan našega časa,
vse tišji popisovalec,
vse glasnejše večnosti,
takoj neka ponudba nezadržanosti,
kliknem in naenkrat sem v tisti ulici
in še preden se mi oči kar malo napasejo,
vrtnice mi zrkla ozaljšajo,
me pomiri s čim neki je pokrita streha
in kako zvoni zvonec,
kjer misel poeta,
najde pot glasbi v mnoge domove,
ne da bi na to pomislil, jim odpre možnost tja,
kjer poet in župnik včasih veter varujeta
in še preden mislim se iz intime njegove,
kjer se ne piše za en dan,
včasih le za blog, za tuleči štos,
odstraniti, da ljubezen,
ne bo mi izgledala,
kot da kaj želi za to, da ljubezen da,
na sliko usede se pikapolonica,
ki me pelje tja, kjer najdeš srečo,
ki ti vzame glas in verze,
te skozi neznane dobre hiše,
do tvojega majhnega doma popelje,
kjer na koncu te ne grize,
čemu si drznil si to pesem,
brez da ti jo uredništvo požegna,
a dobiš vsaj kakšen nasmeh,
ko jim podariš pesem svobode,
kar je treba znati čutiti in razumeti.

  • Share/Bookmark
16.09.2016

Intervju s Pagem in Plantom

Objavljeno v Humor, Led Zeppelin, Moje življenje , avtor samokodela

Kratek intervju (1:32), ki sem ga naredil s Pagem in Plantom v Braziliji leta 1996! Hvala!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
13.09.2016

Članek v Štajerskem tedniku

Objavljeno v Družbena kritika, Glasba, Moje življenje , avtor samokodela

Danes v Štajerskem tedniku članek o mojem novem albumu! Hvala novinarki Evi Milošič in uredništvu. Naslov Ljubezen (in glasba) za vse, mi sicer ni najbolj všeč, ker je eno od možnih sporočil tudi, da je ta glasba dobra za vse, ampak članka nisem pisal jaz. Še enkrat hvala!

Iz PR-ja so mi sporočili, da bi moral napisati, da naslov sporoča, da je glasba dovolj kvalitetna za vse, ker dobra vsekakor je. Sporočam jim, da sem se po parih minutah, že navadil na svojo sliko ob članku, oni pa meni, da so zaradi zgornjega zapisa, pravkar padle delnice založbe Mandarina.

  • Share/Bookmark
11.09.2016

Freddie se spet oglaša

Objavljeno v Humor , avtor samokodela

Fredy Miler še par dni po rojstnem dnevu modruje: Imeti neko točno določeno punco, ni tako pomembno, kot zelo pametni ljudje mislijo!

  • Share/Bookmark
9.09.2016

Ocean zabave

Objavljeno v Glasba, Led Zeppelin , avtor samokodela

En komad za zabavo ob začetku vikenda! Ocean fanov, s katerim se zabava Robert Plant, vsi ostali pa se predvsem zabavajmo. Pojte, plešite, zaljubite se! So good!!!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
7.09.2016

Svet je tako zelo lep in srečen

Objavljeno v Moje življenje, Poezija in proza , avtor samokodela

Danes sem srečal tvojo mati
in nekje daleč, daleč za njo,
mati vse bolečine, mati vsega vnemar,
vsega brezbrižnega,
vsega kar ljudje vedo,
a pustijo, ker jim je vseeno
in ko se spet zavem,
da včasih vsi vedo vse
in začne spet padati dež,
v človeški nerodnosti razmišljam,
si vedela? Sploh kdo ve, bomo izvedeli,
si vedela pomagati,
ko sem bil paničen odprtega srca,
je zmožen vsak razumeti, vzljubiti,
ali pa je to le iluzija jutranjih pesnikov,
ko spet pride upanje lepših dni?!
Vsak dan pride, upanje lepših dni!

  • Share/Bookmark
7.09.2016

Queen: Breakthru

Objavljeno v Glasba, Moje življenje , avtor samokodela

Komad je že končan! Dobro je to uspelo, se moram pohvalit, tudi back vokali. Upam, da boste zadovoljni tudi z mojim kitarskim solom, vsi kdaj rabimo tudi druge glasbenike seveda. V video sem dal tudi dva dirkalna avta, ker je takšen energičen komad! Pa primeren komad za vse, ki počasi postajamo old queens! ;)

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark