24.11.2021

Grob odpuščanja

Objavljeno v Poezija in proza , avtor samokodela

Si dovoliš smrtnik nemočen,
da si tako jezen na smrt,
da nekomu oskruniš grob,
ječiš ko vidiš bolečino onemoglih,
ječiš ko te bolečina potepta
in ko postavljaš grob na novo,
svojim bližnjim
in onemoglim starim norcem,
ki jim nihče ne more pomagati,
si misliš je obstajal nekdo,
ki je kdaj verjel, da smo vsi ljudje bogovi,
da bi vsem dal dobroto in združitev
z živim vesoljem
in je samo dobro mislil,
a je bolj slabo razmisljal.

  • Share/Bookmark
12.11.2021

Pisanje v javni prostor na internetu

Objavljeno v Družbena kritika , avtor samokodela

Lahko res kdo presoja in odloča, kaj smemo na internetu zapisati in povedati o čemerkoli, tudi kaj privatnega? Lahko res določimo, kdaj je nekaj iskanje pozornosti in kdaj je tega preveč ali premalo? In kdaj se nekdo zato res zdi sam sebi prepomemben? In ali ni bolje, da je nekaj včasih zapisano neposredno v javnost, brez posrednikov, v presojo ljudem? Kakršnokoli sporočilo se da dandanes poslati v medmrežje. Kdo govori resnico, kdo laže, zavaja? Nad presojo in preverjanjem resnice in dobrote imamo moč, nad tem kar kdo pošilja v javnost pa (žal) ne več ali vsaj ne toliko kot nekoč in v preteklosti žal to ni včasih prav nič spremenilo, zaradi tega so se dogajale dobre in slabe stvari. Želim vam čim boljšo presojo in preverjanje resnice in naj čim več krat ugotovimo tudi, kaj se v resnici dogaja za štirimi stenami domov, naj ljudje povejo, kaj jih teži, kaj se jim dogaja, naj to vidi javnost, naj vidijo inštitucije in naj se ugotovi resnica, kolikor to le gre in naj se dela na boljših odnosih, brez da se obsoja, naj se samo pove, kaj koga teži in se skupaj rešuje, če so kakšne hujše stvari, pa srečno pot vsem.

Zgoraj sem pisal o objavljanju raznoraznih stvari na internetu in naj dodam, da bi kljub vsemu bilo pomembno sprejeti nek kodeks na nacionalni in svetovni ravni, ki bi omogočal, da ‘uredniki’ raznih družabnih omrežij, twiterjev in podobnih stvari nujno ukrepajo vsaj takrat, ko nekdo širi hudo sovraštvo in nasilne, ekstremistične ideje, sovražnost do manjšin in nasploh demokracije in človečnosti in človekovih pravic, če se zelo preprosto in neizčrpno izrazim. Vse to se do neke mere tudi že dogaja, to so recimo naredili s twiterjem Donalda Trumpa, maligno narcisoidnega politika, ki je bil izjemna nevarnost za svet. Nasploh je tudi problem, da se na internetu intenzivirajo politični in drugi ekstremi, ker ljudje vidijo ena in ista mnenja in ideje, na osnovi lajkov in računov, na katere so priklopljeni, recimo na twiter. O tem sem gledal dokumentarec. V prejšnjem prispevku sem kot že precej krat pisal iz sebe, tokrat o objavljanju privatnih stvari. In ker sem s tem začel, čutim da moram dodati še to.

  • Share/Bookmark
12.11.2021

Majhna je soba, prevelik je svet

Objavljeno v Moje življenje, Poezija in proza , avtor samokodela

V majhni sobici
je bilo veliko perspektive,
perspektiva nekoga,
ki je bil premajhen,
da bi videl vsaj skozi okno
in breza je stala pred njim,
ki mora samo mrtvo rasti ali pasti.
Dvorišče je kakor afriška prerija,
kak prijatelj s katerim
se nimaš časa prav vsesti,
pa že mine otrošvo,
še prej spoznavanje osnov seksualnosti
in spolovil, brez bolečine, a z bolečim spominom,
ko bi radi živeli in še vedno verjeli,
da smo lahko otroci, ki zgolj ležijo in se ljubijo
in onkraj brega prihuljena nevarnost
kratkohlačnih šakalov in sivih las, že takrat so ti lezli na čelo,
da bi te precej oslepili za vedno,
v majhni sobici je vedno veliko perspektive, vedno je večja od tega,
kar bomo postali
in v Afriki je dvajsetemu Godlerju
hijena zgrizla piščal,
da kričeč šepa večno nevidni simfoniji naproti
in je nikoli ne doseže.

  • Share/Bookmark
12.11.2021

Pridi v ljubezni stanovanje

Objavljeno v Glasba, Moje življenje, Poezija in proza , avtor samokodela

Pridi v moje stanovanje,
pridi preverit moje stanje,
ne boj se, saj se poznava,
svetla je najina postelja,
ko združena srca si dama.

Refren:

Daj, daj, daj mi vse,
pozabiva trpko upanje,
pozabiva strah,
saj vema, da sva prava,
saj veš, da te res ljubim,
ne boj se ljubezni dekle
in bolj sebe vzljubiš še.

Ničesar se ne bojima,
v naivnem objemu sva,
želima vsem le dobro
da vse dobro se konča,
vsaj dokler je ljubezen večna.
Jaz sem tebi rekel,
da objela sva ljubezen,
ti, da nad nama bdi nekdo
in ko doživela sva ekstazo,
sta prileteli zaljubljeni ptici,
angela, za katera verjameva,
da sta prišla tudi za naju.

  • Share/Bookmark
6.11.2021

Moj ljubi hemeroid

Objavljeno v miks , avtor samokodela

Kako te imam rad,
srčna moja,
zapel bi ti najlepšo pesem,
dehteče cvetove bi ti nabral,
ti vrtnico dal, ki ni cvet ampak edina
prava roža,
ki kot srce,
kot zlato, raste v pozdrav,
skupaj rušima tabuje,
ko razgrnema svoja najbolj
intimna občutja in težave
sredi gostilne,
ti si jaz in jaz sem ti,
najina ljubezen se iz bolečine rodi,
o vedno vem, da to si ti,
ko izločam iz užitka
gnojno zlate stvari,
ljubim te, ljubim,
odkar me več ne skrbi,
da se mi zaradi tebe,
skrivaj posmehuje mnogo ljudi,
celo z znancem sva spregovorila
o tebi, ker kljub sramu zaljubljenca
v tebe in globoke, trpke stvari,
nisem mogel, da ne bi o tebi spregovoril,
ljubim te neločljiv del mene,
ker mi tvoja združenost z mano,
preprosto vsakdanje sranje
popestri,
o moja zlata žila olepšala si mi rit,
napisal sem ti bolj doživeto pesem
kot Lou Reed
in ljubim te hemeroid
in ko bova skupaj krvavela,
v najini ljubezni,
čudovitih pomladnih zelenih,
zeleno pomladnih kličnih listov,
s katerimi si zbrišem rdečo kri,
paziva, da kdo ne pride od zadaj
in naju nabriše,
saj je najina ljubezen le najina
čista in nedolžna
v svoji neverjetni unikatnosti,
simfonije za trobento in prepono,
resnična in osamljena,
o dragi hemeroid,
nočem biti ena navadna rit
in seveda, seveda sem skromen,
a vem, da sva posebna,
saj še nikogar nisem slišal,
da bi (tako) ljubil svoj hemeroid.

  • Share/Bookmark
19.10.2021

Pastir

Objavljeno v Moje življenje, Poezija in proza , avtor samokodela

Zbuditi se v jutro,
še vso temno,
brez upanja, še pomirjujoče tišine Sonca
ni slišati.
Tam v daljavi krokar
razvnema propadajoče stvari
in bele ptice si še ne upajo,
da bi razdeljevale nebo,
na manjše pokrove,
podprte z bolečino in svetlobo.
Dan se odpira pred tabo
in v njem boš našel vse kar potrebuješ,
ker poizkušaš najti, kar se začne
v tvojem srcu,
te v duši ni več tako zelo strah,
da boš stopil v prepad zveri in ljudi,
kajti zelo natančne oči so tam,
kjer je zmeraj dan
in noč nariše cesto s pločnikom,
tam kjer so ljudje,
pri katerih veš
in veste, da se vedno skupaj
znajdete v škripcih,
zato skozi temne, nočne gozdove,
naredite vrsto skozi cel gozd,
da najdete naprej, ne da bi se izgubili
in verjamete, verjamete, da vas nekdo čuva.

  • Share/Bookmark
18.10.2021

Žalostna resnica

Objavljeno v Moje življenje, Poezija in proza , avtor samokodela

Nekje tam v parku,
so jesensko obarvana vrata iz brona,
ki vodijo v neko mirno, lepo starost,
ki vodijo direktno na drugo stran reke,
ki jo je mladi pesnik želel preplavati,
da bi v svojem verzu našel odrešitev,
za nikoli zares odrešeno človeštvo,
a tega ni zmogel,
takoj je bil do vratu v vodi
in preplašil se je,
se po čudežu dvignil na breg,
in ostalo je njegovo življenje nerazrešeno.

  • Share/Bookmark
6.10.2021

Včerajšnji protesti

Objavljeno v Družbena kritika , avtor samokodela

Današnji protesti so predvsem odraz tega, kakšen je pri nas nivo kulture in politične kulture. Sicer je še kje drugje tudi podobno. In brez dvoma so ljudje, politiki in tudi politične opcije, ki to presegajo. Ampak zaenkrat imamo mnogo politikov, ki ne znajo vladati demokratično in v skladu z idejo dobrega za vse, ki je ni tako težko podrobneje definirati. Hkrati pa imamo ljudi, ki se kakršnikoli politiki že, ne znajo kulturno in na nivoju zoperstaviti ali recimo proti njej protestirati. Če bi bili prostestniki res na višjem nivoju kot trenutno vladajoči in še nekateri, bi se ob uporabi sile preprosto mirno razšli. Svoje mnenje so izrazili in to je to. V Sloveniji prihaja do trenja med ekstremi, fašizem takih in drugačnih, preveč levih in preveč desnih, če se malo naivno izrazim, v resnici pa je v nekih smislih dejansko zlata sredina tisto, kar je najboljše za vse. Demokracija, svoboda, dovolj močna socialna država in splošna prosperiteta in sprejemenje vsega, kar je v skladu s splošno kulturo in splošnimi vrednotami.

  • Share/Bookmark
4.10.2021

Breza življenja

Objavljeno v Moje življenje, Poezija in proza , avtor samokodela

Breza pred oknom moje otroške sobe,
je zdaj zrastla že mnogo višje,
kot opomnik,
kako daleč sem prišel
in koliko sem ostal na mestu,
tresoč v vetru prišel nikamor,
trepetal, se upiral viharjem
in skušal prerasti vse pomanjkljivosti
ljudi, ki živimo v tem bloku
in padal in blodil kakor
bi me začarala sova,
vedno me je bilo strah,
da bo ponoči pristala na veji
in skovikala
in čakam dan,
ko me bo starost za večno podrla
in bom kakor vsi našel mir,
onkraj bolečine pomanjkljivosti,
zablode in nerazumevanja,
kajti kdo lahko res verjame,
da si kdo po tej zmešnjavi orkana življenja,
zasluži pekel ali kaj drugega kot zveličanje
večnega veselja.

  • Share/Bookmark
1.10.2021

Prostitucija

Objavljeno v Družbena kritika , avtor samokodela

PROSTITUCIJA

Na seks imam takšen pogled, da verjamem v seks iz ljubezni v zvezi, čeprav sem seveda toleranten do ljudi, ki so promiskuitetni in bi z njimi zgolj delil svoja razmišljanja, zakaj je ljubezenska zveza najboljši način seksualnega udejstvovanja(o tem se že pisal na blogu in fb in je tudi splošno jasno zakaj, zato tudi o tem pišem ;) ), ne pa jih obsojal in jih kakorkoli onemogočal pri življenjski prosperiteti. Problematično je tudi to, ko si nekdo prostitucijo privošči izjemoma in to celo, ker do seksa vsaj trenutno nima dostopa in bodo nekateri v nedogled kar špekulirali, da nekdo prostitucijo uporablja redno in ga še bolj obsojali. Nasploh skušam sprejemati in pomagati čim večim ljudem, razen če so fizično nevarni, manipulativni in nasploh izrazito hudobni, vzvišeni, nesramni in prezirajo osnovne vrednote enakopravnosti, enakovrednosti, sočutja in nedotakljivosti življenja in svodode drugega, pa še tem je treba pomagati, ne pa jih recimo zgolj kaznovati. Kar se tiče prostitucije pa je seveda lahko v različnih smislih servis ljudem, ki iz raznih razlogov ne morejo priti do seksa ali po njihovi oceni dovolj dobrega seksa, kar lahko tudi ruši zveze in družine. Seveda je torej vedno bolje, da poizkušamo svoje življenje spremeniti tako, da bomo prišli do seksa skozi ljubezensko razmerje. In prostitutke so lahko tudi psihološko ‘okvarjene’ in torej v poziciji šibkega in nasploh v slabem družbenem položaju, ter izkoriščane in zlorabljane. Ni pa to nujno in lahko nekatere v tem tudi uživajo in se povsem prostovoljno odločijo za to. Tako pač lahkotno in sproščeno. Vsekakor je torej pomembno, da so prostitutkam zagotovljene čim boljše razmere, kar pa je v praksi težko in je težko reči ali prepoved ali legalizacija pri tem kaj bistveno pomagata. Zato je najbolj pomembno učenje ljudi o pomenu ljubezenske zveze in splošno izboljševanje življenja ljudi. Pomembna pa je tudi razlika med uporabniki prostitucije, ki so v hudih stiskah in na robu družbe in potrebujejo bližino in telesni stik kot vsi ostali in med ljudmi, ki si prostitucijo v ugodnem položaju privoščijo kot dodatno zabavo in so morda tudi splošno promiskuitetni. Seveda pa oboji lahko s prostitutkami lepo ali grdo ravnajo. Razmeroma redki so moški, ki do prostitutk vzpostavijo iskren, prijazen, nežen in celo za prostitutko izrazito prijeten odnos, ko seveda tudi one to dovolj začutijo. Govorim o odnosu, ki ni zgolj nek lažen fetìš. Skratka po mojem mnenju je prostitucija nekaj, česar se je treba maksimalno izogibati in verjeti v kvalitetno ljubezensko zvezo. No zdaj pa je čas, da zapojemo Always look on the bright side od life, prenehamo biti Joda, masturbiramo, se veselimo življenja in preberemo kakšen dober sociološki tekst, ki presega Kodelovo ne-potrebno flancanje svete preproščine. ;) :)

  • Share/Bookmark