Arhiv za mesec Junij, 2007

18.06.2007

Družbeni in filozofski problemi

Zapisano pod Družbena kritika avtor: samokodela

To so moji splošni pogledi na družbo in njenimi problemi.

Mislim, da vse vsi problemi v družbi pojavljajo zaradi pasivnosti in neustvarjalnosti njenih članov.

Ne glede na to, ali gre za nekoga v nižjem ali višjem družbenem sloju, gre za isto stvar.

Bogati kapitalist, si svoje nezadovoljstvo, ker živi neustvarjalno, ponavljajoče in dolgočasno
življenje bogatega poslovneža, lajša s materialnim bogastvom, saj si s hrano, velikimi hišami,
zabavami in igranjem golfa, prekriva probleme, zdolgočasenost, zafrustriranost in duhovno nezadovoljstvo.

Revni in srednje situirani, pa imajo problem s tem, da jim bogati poberejo velik del materialnega bogastva in revni zato nimajo
niti za osnovno preživetje, poleg tega pa so prav tako neustvarjalni, pasivni in naveličani
in si življenje lajšajo z bednimi tv oddajami, belim kruhom in zaseko in branjem horoskopa.

Oboji si življenje lajšajo tudi s prazno spolnostjo brez ljubezni, igrami na (lažno)srečo in raznimi substancami.

Vsak človek bi po mojem v procesu svojega dela moral biti originalen in ustvarjalen, nimam
pa nič proti temu, kar so zavračali marksisti, namreč privatni lastnini, vendar morata
biti tako kapitalist lastnik, kot tudi delavec v svojem delu kreativna, ne pa da sta oba pasivna,
potem pa lastnik začne iz grabežljive naveličanosti iskoriščati, delavec pa iz naveličanosti in revščine
protestirati.

Kriminal pa je povezan s tem, da ali živiš v pomanjkanju ali si rojen v kriminalnem okolju in si na to navajen, ali pa se s tem ukvarjaš, ker si bogat pa nimaš nikoli dovolj, kar je spet povezano z naveličanim, neustvarjalnim življenjem in preko tega z lajšanjem tega z materialnim, zadnja možnost pa je, da živiš nepošteno, ker ne želiš delati, kar je spet povezano z naveličanostjo nad enoličnim in dolgočasnim delom.

Popolnoma jasno je tudi kaj je dobro. Dobro je, da ima vsak človek zadovoljene osnovne potrebe po hrani,
vodi, obleki in prostorih za bivanje z določenim prostorom na prostem, poleg tega pa mora imeti človek
ljubezen, spoštovanje, sprejemanje in notranje duhovno zadovoljstvo.

Količina materianega bogatsva ne rabi biti velika, ker to nima smisla, je pa logično, da ima tisti ki je bolj sposoben več kot tisti, ki je manj, vendar lahko imata oba dovolj.

Seveda je problem ljudi na tako preprost način prepričati, ker ljudje niso pripravljeni spremeniti svojega
življenjskega stila za dobro vseh, ker imajo občutek, da je to poseganje v njihovo zasebnost.

Vendar če bi ljudje spoznali, da problemi sveta izvirajo iz njihovega notranjega nezadovoljstva,
bi morda bili pripravljeni kaj spremeniti znotraj sebe, ker bi potem to delali tudi za sebe,
ne pa samo za svet.

Problem je torej, da postanejo ljudje neustvarjalni roboti potrošniškega sistema, kjer se oblikuje
razred bogatih in revnih, kjer pa so oboji nezadovoljni, mrtvi potrošniki in iskoriščevalci,
nezadovoljni s svojim privatnim, delovnim, družabnim in tudi ljubezenskim življenjem,
saj povsod manjka globina, duh, ustvarjalna vsebina in ljubezen.

Problem je tudi, da se poleg gospodarskega sistema, negativno vključi tudi zlagana politika,
ki ne dela za dobro ljudi, z njimi manipulira in jim jemlje osnovne človekove pravice( še posebej desničarji)
in različne verske intitucije, ki so zgolj sprevržen sistem za iskoriščanje
ljudi in odvračanje od pravega duhovnega življenja, ki je ustvarjalnost.

Skozi ustvarjalnost bi torej ljudje pridobili notranje zadovoljstvo in ne bi več čutili potrebe po
velikem materialnem bogatsvu, pohlepu ali zatiranju drugih ljudi.

Problem so tudi različne verske knjige, v katerih je ogromno idej vezanih na nadnaravna bitja, ki so izmišljena,
ker ni za njih nobenih dokazov, poleg tega je v teh knigah poleg nekaj pozitivnih idej tudi
ogromno negativnih, nestrpnih, predsodkarskih in škodljivih verskih neumnosti, ki so se nabirale skozi tisočletja.

Poleg tega je očitno, da bi moralo biti neko nadnaravno bitje ali nadnaravna bitja pokvarjena,
glede na vso grozo, ki se dogaja na svetu. Pravzaprav bi bog ali bogovi morali biti pravi sadisti
in mazohisti, če bi obstajali, glede na vso grozo, ki je na svetu.

V to torej preprosto ne verjamem in nočem verjeti, nenazadnje pa si lahko človek o onostranstvu
izmisli karkoli, ker ga ni in v take laži in izmišljotine ne verjamem.

Sem torej za ateizem, hkrati pa za vero v ljubezen, dobroto in ustvarjalnost.

Če ljudje ne bili pasivni ujetniki sistema in njegovih vzvodov, ampak duhovno ustvarjalni, svobodni, samostojni,
razgledani posamezniki, bi se življenje začelo obračati na bolje, brez nekih zapletenih teorij, knjig ali
družbenih sistemov.

  • Share/Bookmark