29.04.2008

Bežati

Objavljeno v Poezija in proza avtor samokodela

Ubežal sem sebi v majhne gostilnice in ugotovil da lahko v vsaki rečem točno to kar rečem in včasih še več in to me je omejevalo, želel bi biti izvržen sam od sebe, od bruhanja besed, a brez da bi zmotil koga, ki lebdi v trpkosti tihih melanholij, morda bi zmotil tiste, ki jih moti odvod v sanje. Potlej sem ubežal na pritlehno proslavo in videl, da ne morem ubežati temu kar si izvolijo tisti, ki ne bežijo, ampak se pasejo pred izvoljenimi in moj najboljši prijatelj je sedel v pihalnem orkestru, bil je tam uniformiran, moj up na svobodne dni, ko bova skupaj igrala rock riffe, med tem ko bom jaz na ves glas prepeval pesmi pobega in ko sem na koncu zbežal nazaj domov, sem vendarle čutil, da še ne bi rad tako hitro zbežal zares od vsega in da sem vedno na begu, begu pred resnico ujetosti, ne v čas, prostor in telo, ampak v neko dimenzijo nedoločenega trpljenja, ki mi jo vedno znova definirajo določeni in zato bežim, tečem, letim in vse kar zapišem, je začetek bega, je moj ustoličeni jaz, ki pa ne želi niti za trenutek biti kralj, ampak gorski popotnik!!!

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.