11.05.2008

Zen-anti ego

Objavljeno v Družbena kritika, Glasba avtor samokodela

Pred dvema dnevoma je imela ptujska skupina Zen nastop na Slovenskem trgu na Ptuju. Nastop je bil cool, imeli so tudi eno gostjo na vokalu, pa sem si rekel, zakaj pa se ne bi še jaz dogovoril za nastop.

Toni-klaviaturist je bil takoj za to, da odigramo Od višine se zvrti, ampak je rekel, da se moram zmenit s Perotom, vodjem skupine, ki ni rekel niti ne, niti ja. Zato sem šel proti koncu špila do odra in sem se vsem na očeh še dogovarjal, vendar mi na koncu ni
uspelo.

Drugi dan mi je prišlo na misel, da sem bil od punce v katero sem bil zaljubljen obtožen egocentrizma, čeprav te lastnosti pri sebi nikoli nisem opazil in pomislil sem, da je mogoče ta scena z dogovarjanjem nastopa izpadla egocentrično in se želim zagovarjat.

Glede drugih področij življenja in egocentrizma(tudi ljubezenskega življenja), sem se na tem blogu že zagovarjal, zdaj pa nekaj o nastopih.

Moja osnovna filozofija je, da pri glasbenem nastopu nikoli ne gre za nastop neke osebe, ampak glasba govori skozi nastopajočega, se pravi gre za performans, zato da publika doživi nastop in pesem in s tem doživi nekaj lepega, kar sicer nastopajočemu povrne z aplavzom, ampak ključna je skladba in doživetje umetnosti.

Za to je šlo tudi ta petek na nastopu skupine Zen, ker pa sem večkrat pristopil in se dogovarjal, bi lahko izpadlo, kot da je moj ego tako napenjalo zaradi želje po nastopanju in izpostavljanju, da sem na vsak način želel nastopit. V resnici je seveda šlo za to, da mi nihče ni rekel ne in da so predtem že imeli eno gostjo in sem mislil, no mogoče pa bo šlo in sem pač nekajkrat poskusil.

Koncert je bil dober in skupini Zen seveda niti malo ne zamerim da nisem nastopil z njimi, sicer pa sem že tako ali tako enkrat nastopil z njimi v klubu Marakuja.

Toliko o tem.

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.