5.01.2010

Resničnostni šovi ali zakaj kmetija Slovence nahrani

Objavljeno v Družbena kritika avtor samokodela

Resničnostni šovi!! Kjer se nič ne zgodi, a vendar gledajo tisoči!!! Kjer rumeni medijski eksperimenti dosežejejo vrhunec, kjer voajerstvo ne pozna meja in kjer povprečni Slovenec, ki ne počne ničesar, gleda show, v katerem propozna samega sebe!!!

In ravno to zadnje je razlog, zakaj toliko ljudi gleda resničnostne šove!!Če pogledamo povsem ‘navaden’ resničnostni šov Big brother, vidimo, da se ljudje v bistvu z povsem navadnimi ljudmi, ki počnejo povsem vsakdanje stvari, poistovetijo, hkrati pa vidijo te ljudi na televiziji. Ljudem se zdi skratka super, da lahko gledajo na televiziji sebi enake, ki nič ne znajo in nič ne počnejo, a so vendarle na televiziji. Gre torej za občutek gledalca, da bi tudi on lahko bil tam in marsikdo si najbrž kar predstavlja, da je tam. Seveda od televizije nasploh lahko pričakujemo vse manj in manj in je na večini programov vse več bedarij, a povprečnemu gledalcu se ne zdi tako in resničnostni šov, je izživljanje želje, da bi lahko bil na televiziji, kar si noben zares inteligenten človek ne želi posebej, razen če ima za predstaviti kaj res vrednega ogleda!!

Če pa pogledamo oddajo Kmetija slavnih, ugotovimo, da tukaj obstaja za ljudstvo še dodatna dimenzija!! Čeprav se večina gledalcev zaveda, da so v Kmetiji slavnih nastopile zgolj kvazi zvezde in ne tiste znane osebe, ki si res zaslužijo biti znane, pa morda ravno to prinaša še poseben čar za povprečnega gledalca. Ob dejstvu da gleda ljudi, ki počnejo povsem navadna dejanja in da gleda oddajo, v kateri bi lahko nastopal tudi sam, se mu odpre še sanjarija, da se lahko poistoveti še s temi kvazi-zvezdami, kar sploh ni posebej težko. V oddaji tako ali tako počnejo vse kar zna tudi gledalec, poleg tega pa nudijo gledalcu občutek poistovetenja z osebo, ki zanj vendarle ni povsem navadna, ker gre za kvazi-zvezde rumenega tiska, s katerimi je gledalec preko rumenih medijev nenehno v stiku, hkrati pa se globoko v sebi zaveda, da tovrstni kvazi zvezdniki niso potrebovali niti veliko truda, niti veliko talenta, da so postali kar so. In četudi v bistvu niso nič, so za povprečnega gledalca osebe na televiziji, ki počnejo nekaj vsakdanjega, a imajo na sebi hkrati dovolj rumenega zvezdniškega prahu, da gledalca obidejo skomine po tem, da si predstavlja, da je v koži katerega od nastopajočih, katerega vlogo bi zlahka prevzel v resničnostnem šovu in z dovolj veliko mero debilizma in zelo majhno merico talenta tudi v smislu kvazi zvezdništva, kjer pač potrebuješ obrvi Fredija Milerja ali postavo bivše misice in glas vaške pevke.

Skratka moje mišljenje je, da gre ves čas za poistovetenje z nastopajočimi, ki je ravno v resničnostnem šovu najbolj direktno, če pa so nastopajoči še rumeni zvezdniki, pa se lahko poistovetiš še z njimi, kar ni težko niti glede na njihovo obnašanje, niti glede na njihove sposobnosti.Kmetija slavnih torej doda nek preplet povsem vsakdanjega življenja na kmetiji, na kateri živijo za povprečnega gledalca vendarle ne povsem vsakdanje osebe, s katerimi se z užitkom poistoveti in to še toliko lažje, ker te osebe ustrezajo nekim pritlehnim željam vsakdanjih ljudi in ker se tudi vsakdanji človek deloma zaveda, da gre za kvazi zvedniške sposobnosti, ki jih gledalec tudi deloma dosega, hkrati pa je lahko tudi (glasbeni ali kakšen drug) odjemalec tovrstne osebe, ker nima visokih umetniških in drugih zahtev!!

Če pa bi poskusili narediti Kmetijo res slavnih, kot je to v enem svojih skečev na svojem blogu poimenoval Jonas, bi pa naprimer lahko imeli v oddaji vrhunskega glasbenika ali pesnika. Prvi problem, ki tukaj nastane je, da noben človek takšnega kova ne bo želel s svetom deliti svojega privatnega življenja. Drug aspekt pa je, da bi naprimer ustvarjanje vrhunskega pesnika ali glasbenika sicer v resničnostnem šovu dejansko bilo zanimivo in bi se v oddaji tudi zares nekaj dogajalo, saj gre v tem primeru za izjemne ljudi, ki počnejo nekaj izjemno zanimivega. Vendar pa tudi tega takšni ljudje z nami ne bi želeli deliti, prvič zato, ker gre za privatne zadeve, tako kot pri ostalem delu življenja, ki bi ga v takšni oddaji snemali, drugič pa zato, ker potrebujejo umetniki pri ustvarjanju mir, poleg tega pa lahko na koncu tako ali tako kupimo pesniško zbirko ali zgoščenko!!

Skratka edina pametna izvedba resničnostnega šova, kjer bi gledali izjemne ljudi, pri njihovem ustvarjalnem delu, vmes pa še pri urejanju vsakdanjega življenja, pa naj bo ta na kmetiji ali v hiši, ni izvedljiva, ker takšni ljudje pri tem ne bi želeli sodelovati, pa tudi pametni ljudje, ki jih zanimajo dela izjemnih ljudi(umetnikov in drugih), tovstna predstavitev takih ljudi ne zanima in bodo raje kupili končni izdelek ali si ogledali kakšno kvalitetno oddajo, kjer bodo na kulturen in ustrezen način predstavili kakšnega izjemnega človeka, ki si javno omembo na televiziji dejansko tudi zasluži!!

Za konec naj povem, da nisem gledal niti sekunde nobenega resničnostnega šova, pa vendar sem podal nekaj kritičnih misli o tem!!

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

6 komentarjev

  1. NoMercy pravi:

    dajmo reči temu to kar je: kot drkanje na sekretu s fantaziranjem o super fukaču/čici :)
    nič se ni treba truditi še s kom in vse se dogaja :)
    jao bože mili, kakšno filozofiranje o najbolj navadnem klevetanju :)

    5.01.2010 ob 21:07

  2. Sm pravi:

    Ti si eden tistih, ki ne razumejo, da inteligenca predstavlja delček družbe, ostalo pa pade na spodnji del gaussove krivulje. Debili gledajo debilnosti, česar mi izobraženi, ki se družimo samo z bistrimi ljudmi oz. delamo z njimi, ne razumemo. Ko sem pavzirala, me je Zavod fliknil na tromesečne delavnice za brezposelne, kjer sem spoznala ljudi, ki so komaj spacali osnovno šolo, pa pri starosti 30 let z muko delajo najbolj ubogo srednjo šolo ali pa so naredili triletno poklicno. Ko sem morala biti s temi enoceličarji 4 ure na dan, sem mislila, da se mi bo utrgalo. Intelektuaci smo blazno naduti in si domišljamo, da se svet vrti okoli nas, ne zavedamo pa se, da velik procent družbe predstavljajo neizobraženi bumbarji. Ne družimo se z njimi, nimamo jih za sodelavce in potem se čudimo, kdo sploh prebavi Brendija, Dobriča, Kmetijo.
    Preden sem šla na delavnice, sem se tudi sama spraševala, komu mediji uspejo prodati take neumnosti, potem pa sem videla tiste debile in se po vrnitvi na faks prisilila k bolj pridnemu izpolnjevanju študijskih obveznosti, da ne bi fasala takih omejencev za sodelavce.

    5.01.2010 ob 21:30

  3. samokodela samokodela pravi:

    No ja, resničnostni šovi se mi pa vseeno zdijo malo bolj zapleten fenomen, ki je vreden vsaj krajše razprave, če že ni vreden ogleda!!

    Fantaziranje na sekretu je pač fantaziranje o osebi ki te pač vzburja in spolno stimulira in tu sploh ne gre nujno za osebe videne na televiziji, v oddajah, filmih ali pornografiji!!
    Tu je vse jasno, gre za samozadovoljevanje, ki ga dopolni fantazija!!

    Zadovoljevanje ob Kmetiji slavnih, pa je fenomen plehke sodobne družbe, kjer se po mojem mnenju povsem navadna resničnost dela na kmetiji, zdi zanimiva, ker je na televiziji, ker se lahko gledalec poistoveti s vsakdanjo realnostjo in ker se lahko poistoveti s tistimi kvazi zvezdami!! Daleč torej od zadovljevanja nekih primarnih ali tudi neprimarnih življenjskih potreb in vsebin, ampak umetno ustvarjeno polnilo, s katerim se zapolni življenje zdolgočasenih praznih ljudi!!!

    5.01.2010 ob 21:34

  4. Olivera pravi:

    Sm, dober komentar. si lepo strnila bistvo.

    19.08.2010 ob 17:22

  5. direktni pravi:

    Glede na dejstvo, da so najbolj prodajan tiskani medij “Slovenske novice”, potem nam je lahko vse jasno ….

    19.08.2010 ob 17:57

  6. samokodela samokodela pravi:

    Ja to pove marsikaj o tipičnem predstavniku množice!

    19.08.2010 ob 18:02

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.