22.04.2010

Poezija: Pomladna melanholija

Objavljeno v Poezija in proza avtor samokodela

Pomlad v razbohotenosti, zelenje in toplina.
A z bližnjega travnika, vonj trohnenja po košnji,
Tihi opomin minljivosti, med glasnim brstenjem,
Kakor da bi nekdo zmlel in pustil razpadati
Lesene instrumente, ki so jih glasbeniki igrali,
Prejšnjega avgusta na rajajočih ulicah
In ni od njih ostalo nič magičnega,
Le prhneči koščki sredi življenja,
So ostali tam, kjer so prestali čas pod snegom.
Zeleni listi na drevesih in svetli cvetovi,
Kot obilno zabeljena baročna pesem,
A v mojem srcu le tišina,
Niti najtišjega tona ni slišati,
Le violina igra svoje otožne zvoke,
V neki daljni hiši,
Kjer živijo meni tuji, temni ljudje.

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.