20.05.2010

Postal sem zvezda

Objavljeno v Družbena kritika, Humor avtor samokodela

Uresničile so se mi dolgoletne sanje, sanje mnogh mladih ljudi, sanje pri katerih se človeku med spanjem po glavi motajo milijončki, bleščanje fotoaparatov in velika vila z avtomatom za sladoled!

Namreč postal sem zvezda, oziroma star! Ja pač pridejo taka leta. In čeprav let še vedno sploh ni veliko, bi lahko rekli, da sem star. Ja star sem! Bilo bi sicer kul, če bi bil Ringo Star ali vsaj rock star, ampak tudi biti zgolj star in se počutiti kot modrec s sivo brado še zdaleč ni slabo, čeprav jih še vedno nimam niti trideset. Let namreč, ne playboyevih zajčič, s katerimi bi se zabaval!

Ko si enkrat star, pa tako ali tako zaradi modrosti spoznaš, da smo vsi iz zvezdnega prahu in da na koncu postanemo zvezde ali kot bi rekel Kreslin, da nam je ena od tisoč zvezd prav in nosimo njeno ime, pa tudi Gal Gjurin je znal praviti, da smo vsi obljubljeni zvezdogledom!

Skratka, biti star in moder, je nekaj čudovitega, ker si modra zvezda, ki drugim izpolnjuje želje in jim daje napotke, ter pokaže ponoči pravo pot, ki je polna lepih doživetij in spoznanj, ter tako zelo, zelo daleč od plastične vile z veliki vrati, na Beverly Hillsu.

Prave zvezde kar žarijo in žarijo in čeprav morda neopažene v daljnih galaksijah, nezačrtanih poti, svetijo same sebi srečo, ki jih vodi do lastnega veselja in triumfov, ter na teh neizkrčenih in tujih poteh, ne potrebujejo nikogar, pa se za vsako zvezdo, ki žari iskreno in čisto, vedno najde kdo, ki bo opazil in spodbudil, visoko goreči ustvarjalni plamen!

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.