20.08.2010

Legenda Robert Plant vse najboljše!!(biografija)

Objavljeno v Glasba, Led Zeppelin avtor samokodela

20.8. 1948, se je rodil legendarni rock pevec Robert Plant, eden najboljših (rock) vokalistov vseh časov, najbolj znan kot pevec izjemne skupine Led Zeppelin! Njegov izjemno močan glas, z neverjetnim razponom, kot ga lahko slišimo na najzgodnješih albumih te skupine, zveni kakor petje vrhovnega pevskega boga, katerega zvok lahko slišimo iz glasbenega Olimpa! Človeštvo pred njim in tudi v zadnjih štiridesetih letih, še ni slišalo vokalista, ki bi se mu zares približal!

V najzgodnješih letih, se je navduševal nad bluesom iz New Orleansa, Chicaga in okrog delte Mississippija, odkoder izvirajo največji črnski blues pevci, kot so Robert Johnson, Bukka White, Leadbelly in mnogi drugi!! Oboževal je tudi Elvisa. Kljub temu pa je snemalno kariero začel z nekaj osladnimi pop singli, ki jih je zanj izbral nek producent in z njimi je pogorel na lestvicah. Vse bolj pa se je ukvarjal z bluesom in nastopal v številnih blues bandih med drugim v skupini Crawling King Snakes, kjer je spoznal Johna Bonhama(bobnar Led Zeppelinov), s katerim sta potem igrala še v skupini Band of Joy, preden sta ostala brez koncertov in denarja, Plant pa je za dodaten zalužek že ves čas opravljal fizična dela, med drugim je polagal asfalt. Kitarist Jimmy Page je iskal vokalista za novo skupino in Terry Reid, ki je bil Pagev prvi izbor je priporočil Planta in Page je bil navdušen!! Po Plantovem priporočilu se je pridružil še John Bonham, basist John Paul Jones, pa je videl oglas v časopisu in se pridružil bandu, ki je začel delovati leta 1968!

Posnetek bluesmana Roberta Johnsona, najljubšega bluesmana Roberta Planta od katerega se je nalezel fraze Squeeze my lemon, ki jo zapoje prav v tem komadu po imenu Travelling Riverside Blues:

YouTube slika preogleda

Demo posnetek skupine Band of Joy, komad je Hey Joe, kvaliteta zvoka je slaba:

YouTube slika preogleda

Skupaj so ustvarjali in ustvarjali in dosegli neverjetne uspehe s stotine milijoni prodanih albumov in polnimi stadioni poslušalcev. Njihov blues rock stil, se je razvijal še v folk, hard rock, progresive rock stil, vseboval pa je tudi elemente arabske glasbe, jazza, reagge-ja, countrya, klasike in misticizma. Vsi istrumentalisti skupine so bili absolutno neverjetni, pravi virtuozi na svojih inštrumentih!! Robert Plant je dodal vokalne melodije in besedila, ki so velikokrat res izjemna, čeprav bi jim včasih kdo lahko očital premalo družbeno sporočilnost, v primerjavi s kakšnimi Pink Floydi. Plantova velikokrat izvrstna besedila so se dotikala ljubezni(Ten years gone, What is and what should never be, Fool in the rain), seksa(Black dog, Custard pie, Trampled under foot) mističnih tem(Achilles last stand, Kashmir, Carouselambra, trpljenja(Since I’ve been loving you, Tea for one), hipijevstva(Going to California), pojavijo pa se tudi zametki družbene kritičnosti(Stairway to heaven, That’s the way, For your life, Sick again), ki jo je Plant veliko bolj razvil na nekaterih solo albumih. Včasih se je malo preveč poslužil verzov iz kakšnih starih blues pesmi, kar jim je prineslo kakšno tožbo. Plantu bi lahko očitali tudi določeno mero seksizma, a vendar je v njegovih besedilih tudi veliko ljubezni in spoštovanja do žensk! Melodije ki je ki jih je Plant ustvaril, niso bile tipične pop/rock melodije, ki bi šle posebej v uho, vendar je to Plant počel bolj kot ne namerno, saj Zeppelini pač niso bili pop skupina, včasih pa so vendarle ustvarili kakšen pop komad, naprimer Night flight!

Izjemnega pomena pa je bil seveda sam Plantov glas. Sploh na demo posnetkih skupine Band of Joy( Hey Joe, For what it’s worth) in na prvih štirih albumih Led Zeppelinov, zveni njegov glas neverjetno in celo nadrealistično, kot da bi bil iz drugega sveta!! Razpon, moč in vokalne akrobacije, so bile nekaj izjemno originalnega za tisti čas, hkrati pa nihče vse do danes še ni uspel zveneti tako kot zgodnji Plant, ko je bil pevski gimnastik z več kot tremi oktavami razpona, ki je mimogrede skočil za deset tonov gor ali dol. Nekateri pevci sicer kar zadenejo kasnejšega Planta, ko je zaradi obrabljenega glasu že pel nižje in manj prodorno, a v zgodnjem obdobju se mu v smislu moči in razpona še vedno nihče ni niti približal!

Dazed and confused iz prvega albuma imenovanega kar Led Zeppelin:

YouTube slika preogleda

Since I’ve been loving you iz Led Zeppelin III(moj najljubši komad in zame najboljši Plantov performance):

YouTube slika preogleda

Imel je tudi izjemno odrsko prezenco, z zelo gosto, valovito, svetlo grivo, ki je spominjala na levji okras, poleg tega je bil zelo visok in zelo animiran na odru, čeprav bi nekaterim v srednjem obdobju koncertnega delovanja Zeppelinov, lahko šli na živce nekoliko feminilni gibi in zelo ozke kavbojke, a Plant se je na koncertih skozi obdobja oblačil zelo različno, sploh pa v času solo kariere!

Plantova odrska prezenca(Albert hall 1970):

YouTube slika preogleda

Plant je tudi nenehno spreminjal svoj stil oziroma zven petja, na prvih štirih albumih predvsem zaradi umetniškega izziva, kasneje pa tudi zaradi že prej omenjene obrabe glasu, zaradi katere je imel operacijo, kjer so mu ostranili vozličke na glasilkah, zaradi česar je bil na turneji leta 75 precej hripav, glas se mu je lomil, manjkal pa mu je tudi najvišji del razpona, ki se mu je povsem povrnil šele po letu 80, se pravi po razpadu Zeppelinov zaradi smrti bobnarja!! Plant je na zadnjih nekaj albumih pel precej nižje kot na začetku in bil včasih precej hripav, kljub temu pa je bilo njegovo petje mnogokrat še vedno res izjemno, čeprav je definitvno za vedno izgubil presunljiv glas mladosti. V času Zeppelinov, je doživel tudi hudo prometno nesrečo v Grčiji in ni se vedelo če bo še sploh kdaj hodil, leta 77 pa mu je umrl petletni sin zaradi zastrupitve, leta 1983 pa se je tudi ločil.

Kmalu pop razpadu Zeppelinov, je prodal svoje avtorske pravice(kul poteza, ne??) in se podal na svojo pot. Vse od zgodnjih albumov začetka osemdestih, pa do danes, je tako kot v Zeppelinih nenehno gledal le naprej in preizkušal nove in nove stile, jih prilagajal svojim trenutnim glasovnim sposobnostim in tako uprabljal svoj glas kot ’’človeški sintisajzer’’, saj se je petja in pisanja pesmi loteval na zelo, zelo različne načine. Osebno mi najzgodnejši solo albumi, v stilu popa osemdestih, ki še vedno vsebujejo precej kitare, niso preveč pri srcu, predvsem zaradi pomanjkanja dovolj močnih melodij, kjer je bil Plant vedno nekoliko šibak in ga je včasih reševal Page s svojimi kitarskimi idejami. Ko je torej Robert zašel v pop vode, je sicer ravno tako ustvaril precej hitov, a od treh zgodnjih pop albumov, je eden takorekoč popolnoma brez refrenov ali česarkoli drugega, kar bi naredilo zanimiv pop album. Proti koncu osemdesetih se je vedno bolj vračal k rocku in z albumom Now and Zen ustvaril komade, ki naredijo precej boljši vtis. Na albumu Manic Nirvana se je vrnil k hard rocku in ponovno zagnal višji del svojega glasovnega registra. Album Fate of Nations iz leta 1993, vsebuje veliko vzhodnjaških zvokov, odlično produkcijo, izvrstne glasbenike, zanimive aranžmaje, privlačne melodije in eno najlepših Plantovih balad I Believe, posvečeno njegovemu umrlemu sinu, omeniti pa moramo še izvrstna komada 29 Palms in Come into my life! Album ima tudi kar nekaj pesmi z močnim političnim in družbenokritičnim sporočilom, a najboljše na to temo šele pride!

Komad Big Log iz drugega solo albuma The principle of Moments:

YouTube slika preogleda

Komad Ship of fools iz albuma Now and Zen(1988)

YouTube slika preogleda

Tie dye on the Highway iz albuma Manic Nirvana(1990):

YouTube slika preogleda

I Believe iz Fate of Nations(1993):

YouTube slika preogleda

Sledilo je sodelovanje s Pagem od leta 1994 do 1999. Posnela sta album Unledded za MTV Unpluged serijo, njun koncert je bil najbolj gledan nastop te vrste, privoščila pa sta si del simfoničnega orkestra, maroške glasbenike in druge goste, ter eksotično priredila komade Zeppelinov, čeprav je bil Plant na precej slabem glasu. Leta 98 sta izdala album Walking into Clarksdale, kjer sta najbrž predvsem po zaslugi Planta ubrala povsem novo, precej eksperimentalno smer, ki ni bila zares podobna ničemur iz časov Zeppelinov in fani te plošče niso sprejeli s posebnim navdušenjem(meni je bila všeč). Na turnejah pa je Plant velikokrat dokazal, da lahko še vedno odlično odpoje tudi zelo težke komade iz sedemdesetih, pa čeprav z obrabljenim tonom.

Izvrstna, četudi nekoliko obrabljena vokalna izvedba komada Since I’ve been loving you s Pagem(Glastonbury 1995):

YouTube slika preogleda

Plant je prekinil sodelovanje s Pagem, morda zaradi slabega odziva na njun album in šel svojo pot. Lotil se je projekta Priory of Brion(ime je nekakšna parodija na Pythonovski Life of Brian) in pod psevdonimom na plakatih, igral v zelo majhnih angleških klubih z starimi glasbenimi prjatelji. Potem se je je lotil projekta Strange Sensation, kjer je z izvrstnimi glasbeniki zelo različnih stilov, priredil njemu najljubše pesmi drugih glasbenikov(večinoma stare hipijevske pesmi). Soglasbeniki so bili podkovani v mnogi žanrih, tudi v afriški in arabski glasbi, h kateri se je Plant vedno rad vračal.

Plant je v tem času izjavil, da ima občutek, da se je kot avtor izpel, potem pa je kot strela z jasnega priletel izjemen album Mighty Rearranger(2005), ki ga kritiki niso mogli prehvaliti! Skupaj z Strange sensation(z novim basistom), so ustvarili razgibano zvočno pokrajino z mnogimi vplivi, predvsem pa gre poudariti Plantova izjemna družbeno kritična besedila, ki se dotikajo predvsem problemov v ZDA, s pesmimi kot je Freedom fries!

Večni raziskovalec in iskalec novih, še nezačrtanih poti, pa se je po vsem tem uspehu in turnejah v času Zeppelinov in solo kariere, odločil za izjemno radikalno potezo, ki mu je prinesla pet Grammyev, kar se je glede na to, kako izjemen glasbenik je, zgodilo zelo pozno, saj so kritiki na začetku zelo zavračali Zeppeline, zdaj pa imajo vse najbolj prestižne nagrade, med drugim je Plant dobil Grammya za življensko delo(kot član Zeppelinov), vendar pa šele pred nekaj leti, Grammya pa sta dobila tudi s Pagem v devetdesetih, tako da ima Plant skupaj (le) sedem Grammyev in mnogo drugih nagrad! Plant je torej šel v radikalno novo smer, saj je posnel žanrsko sicer kar težko uvrstljiv album, ki bi mu morda vendarle lahko rekli country album. Gre za album z ameriško country pevko Alison Krauss, na katerem so priredbe raznih ameriških country in blues pesmi, v harmonični varianti Plantovega in Alisoninega glasu, kar je bilo nekaj novega za Roberta, ki je pred tem minimalno število pesmi podkrepil s harmonijami.

Plant in Alison, komad Please read the letter, ki ga je Robert napisal s Pagem za njun album Walking into Clarksdale:

YouTube slika preogleda

V tem času(2007) se je zgodil tudi združitveni koncert Led Zeppelinov, seveda pa ni šlo za prave Zeppline, saj je originalni bobnar najbojši rock bobnar vseh časov in je nenadomestljiv, na koncertu pa ga je vendarle nadomeščal njegov sin Jason. Koncert je bil odličen, a Plant je jasno povedal, da gre le za en koncert(za karte se je prijavilo 20 milijonov ljudi, izbrali so jih 20 tisoč z žrebanjem) v čast pred kratkim umrlega šefa založbe Atlantic records Ahmeta Erteguna in čeprav so drugi člani skupine in mnogi oboževalci želeli turnejo, se ta ni zgodila, zato je bilo izrečeno veliko težkih besed s strani nekaterih oboževalcev, ki mislijo, da se imajo pravico vtikovati v Plantovo življenje in njegove odločitve!

Plant pa se s tem ne ukvarja in je trenutno na turneji s skupino Band of Joy(poimenovana po eni izmed njegovih prvih skupin, a vsi ostali člani so novi). Igrajo nekatere pesmi iz Plantove kariere v Zeppelinih in solo, ki pa so povsem spremenjene v neke vrste country z blues in psihedeličnimi elementi, poleg tega pa so posneli album priredb ljudskih country in blues pesmi iz Amerike in tudi priredbe nekaterih avtorskih pesmi drugih skupin. Nekateri fani se pritožujejo, ker Plant noče igrati v Zepelinih(ki brez Bonhama tako ne bi bili Zeppelini) in težijo, ker Plant igra ‘’country’’, drugi pa so odprti, kot so bili že na samem začetku, saj je bil že vsak album Zeppelinov svojevrstno presenečenje.

Band of Joy 2010, komad Angel Dance:

YouTube slika preogleda

Robert Plant vse najboljše skratka in še na mnoga leta in daj nam še veliko izvrstne in raznolike glasbe, odpete s tvojim še vedno vrhunskim in močnim glasom, v katerem se čuti hripavost in utrujenost zaradi mnogih strastno odpetih koncertov, kjer si dal vse od sebe!! Vsekakor si car z izjemno glasbeno in umetniško integriteto, pesnik, popotnik, pevec, komponist in človek presunljivh novih, še nezačrtanih poti!! Slava ti!!

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.