3.09.2010

Nevrotični Milan kupuje očala

Objavljeno v Humor, Poezija in proza avtor samokodela

Milan je bil zelo prestrašen in nesamozavesten človek. Hodil je po mestu po končanem šihtu in se odločil, da si bo prav ta dan kupil nova, draga sončna očala, za katera je eno leto pridno varčeval, saj je imel težave z očmi in je moral imeti vid čim bolje zaščiten. Stopil je v prodajalno in visoka, lepa prodajalka, je majhnega Milana takoj navdala z občutkom manjvrednosti in nelagodja.

Pristopil je do nje in začel jecljati, da potrebuje nova očala in da ne ve kakšna si naj izbere. Pokazala mu je velika očala s tankim okvirjem, a Milan jih je zavrnil, ker si je pri sebi mislil, da bo izpadel kot pilot iz filma Top Gun in se mu bodo ljudje posmehovali, ker izgleda kot piflar, pa še letala ne zna upravljati. Potem mu je ponudila bolj šminkerska očala in Milan si je v mislih govoril: ”Joj jaz sem vedno bil fant s podeželja, v disko nisem nikoli zahajal, plesal pa sem le s svojo gluho teto, na njenem 98. rojstnem dnevu, mislim da sva plesala ”mrtvaški tango”, tako ga je vsaj poimenoval moj bratranec!”. In je sramežljivo zavrnil tudi ta očala.

Odločil se je, da se bo po telefonu posvetoval s svojo ženo in ker s sabo ni imel mobitela, je ves prestrašen prosil, če lahko kliče iz telefona v trgovini. Žena je Milana takoj napadla, da očal vendar ne potrebuje in da bosta s prihranki raje kupila kaj drugega. Preplašenemu Milanu se je vse bolj zatikalo, ko je ženo prepričeval, da potrebuje očala iz zdravstvenih razlogov, po glavi pa so mu že letele misli, da si prodajalka zdaj ko je to slišala, gotovo misli, da potrebuje očala iz bolezenskih razlogov zato, ker se tako boji pogledov ljudi na ulici, ki se jih dejansko tudi je bal, saj se ni mogel otresti občutka, da je ves čas na odru in da ljudje opazujejo njegove nerodne gibe in obrazno mimiko, kjer ga je še posebej skrbelo, da ima eno nosnico manjšo od druge, kar je nekoč meril z najsodobnejšo lasersko tehnologijo. Prav na dan nakupa očal, pa je imel občutek, da ljudje opažajo neobičajne kretnje rok, saj je imel pod levo pazduho drug deodorant, kot pod desno, ker mu je njegov zmanjkal in je za desno pazduho uporabil ženinega, zato se mu je zdelo, da desno roko premika na ženski način, čeprav sploh ni vedel, kako bi naj to izgledalo. Zelo pa ga je strašilo, da na tem odru ulic ne dobi nobenega aplavza, da bi vedel, če je morda vsaj komu všeč.

Končno se je dogovoril z ženo in kmalu si je tudi izbral očala. Imela so debel črn okvir in zelo temno steklo. Milan je bil že kar pomirjen, potem pa ga je preblisnilo: ”Saj ta očala vendar izgledajo kot mafijska”, si je mislil, v naslednjem trenutku pa je opazil, da ima na sebi mornarsko majico s črtami, ki spominja na zaporniško in zaskrbelo ga je, da bo v kombinaciji z očali prodajalka mislila, da je bivši zapornik, ki je majico izbral, ker je bil navajen na tak vzorec in ki je takoj ko je prišel iz zapora, naropal nekaj denarja, potem pa si šel najprej kupit draga očala, da bi bil čim manj prepoznaven. Skoraj se je sesedel in potreboval je nekaj sekund, da se je zbral.

Potem je zajecljal:”Rad bi plačal.” Plačati je hotel s kartico, vendar mu je prodajalka razložila, da ima na gotovino popust. Milan se je vendarle odločil, da plača s kartico, ker pri sebi ni imel toliko denarja. Ko pa bi moral vtipkati kodo, je frapiran ugotovil, da se je ne spomni, ker kartice še ni imel dolgo časa. Prodajalka ga je čudno pogledala, konec koncev se je že ves čas vedel sumljivo, pa četudi v resnici brez razloga in v tistem trenutku ji je jecljajoč razložil: ” Številke ne poznam, ker kartice še nimam dolgo”, v naslednjem trenutku pa se je spet zavedel, da je tudi ta izjava sumljiva, kakor da bi kartico ukradel! Prodajalka pa se začela pritajeno smejati in najbrž bi se krohotala naglas, če bi vedela, da je Milanu nekaj sekund nazaj, od strahu malo ušlo v hlače! Čeprav se je situacija zapletla brez razloga in je bila ženski celotna situacija bolj smešna kot sumljiva, pa jo je vse skupaj vendarle malo skrbelo. Milan pa je z muko spravil iz sebe besede, da bo plačal z gotovino in da jo gre dvignit na bankomat, ki stoji na poti do doma, kamor gre preverit kodo.

Na bankomatu je šlo vse razmeroma gladko, a nevrotika je bilo strah, da bo avtomat morda odpovedal in da se ne bo mogel vrniti v prodajalno, zato ga bo prodajalka morebiti prijavila kot sumljivo osebo! Denar pa je bil izplačan in ko je prodajalka preštela ojre, se je novi lastnik precej olajšano odpravil iz trgovine, prodajalka pa je še zavpila za njim, da če mu očala ne bodo ustrezala, se lahko še vedno vrne in jih zamenja!

In Milan se ni mogel otresti občutka, da si je vrnitev želela tudi zato, ker se je bala, da je pravkar sprejela ukraden denar in da si želi Milana nazaj, a ne ravno v njeno prodajalno, ampak k policistom, ki imajo za Milanovo dušo strašljivo temna očala! Prodajalke pa vse skupaj ni preveč skrbelo in si je le mislila: ”Ta pa je res en Milan! Tako nerodnega kriminalca, bi dobili ob dveh popoldan, kako krade pizzo iz krušne peči in si pred tem še oblikuje testo in ga obloži, v osrednji mestni pizzeriji!!

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

5 komentarjev

  1. Lily_felix pravi:

    No, se mi zdi, da se ni treba delat norca iz človeka, ki nima samozavesti in ga takoj preko neke prodajalke obsodit za nevrotika.Človeku se pač v določenih situacijah sproži hypofisis in odreagira napadalno, ali prestrašeno napadalno. Kar se pa pri nekaterih odrazi ne kot napad ampak kot strah pred napadom in od tod tudi agresivnost, ki pa znova ponavljam, ni mišljeno kot agresivnost.
    Tu sem se javila kar tako, ker je bila zadeva pač v agregatu. rada berem. in potem kaj pokomentiram,všeč mi je Feliks.

    5.09.2010 ob 14:35

  2. samokodela samokodela pravi:

    Milan je pač fiktivna oseba, ki skuša zabavati, ob pomoči avtorjeve domišljije!! Res ubogi, ubogi Milanček, kakšno krivico sem mu storil!! Zdaj bo se ziher Kučan pritožil na Amnesty International, ker je tudi on majhen, kot dečko v zgodbi!

    Joj, joj, če bom še kdaj pisal kakšno takšno zgodbo, bom moral res zelo, zelo, pazit, da bom uporabil izraze kot so hipofiza in prestrašeno napadalno, namesto nevrotik, da ja ne bom prizadel namišljene osebice! Joj, prejoj!!

    In kdo je Feliks?? Kakšen nevrotičen tip?? Ali morda prodajalna očal??

    6.09.2010 ob 12:02

  3. Lilly pravi:

    Ne, ne. To pa nisem želela. navezadnje mi sploh ni padlo na pamet, da bi človek, ki ga opisuješ, bil ta Milan, o katerem govoriš v komentarju. Mi pač asociacije ne delajo v to smer. bI pa želela nekaj sugerirat, če dovoliš, in sicer glede barv. ko si uporabil opis Milanove shirte, sem mislila, da boš nadaljeval v tej smeri. No, kako je bila skombinirana pa prodajalka. Ziher huda Blonda z rdečo šminko? Uhahah..

    6.09.2010 ob 14:09

  4. samokodela samokodela pravi:

    Eh to s Kučanom je pač šala!!

    Za tisto majico pa je dovolj da veš da ima vodoravne črte, tako kot stare zaporniške obleke, čeprav imajo te črne trakove, majice pa večinoma modre!

    Prodajalka pa je huda ja, pa čeprav hkrati prijazna, ha, ha!!

    Pa zakaj komentiraš vsakič pod drugim imenom??

    6.09.2010 ob 17:41

  5. Lilly pravi:

    Uahah tko da zgleda, da imaš ful visitorsov. Vse dobro.Lep dan.ITD :)

    7.09.2010 ob 12:44

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.