23.11.2010

Zakaj se ljudje bojijo ekstremnih talentov

Objavljeno v Družbena kritika, Humor avtor samokodela

Znanstveniki univerze Ala-carte liquor-bama so se dokopali do ugotovitve, zakaj so se ljudje predvsem v srednjem veku bali ljudi z velikim talentom in zakaj se jih nekateri bojijo še danes in jih prevzema strah, kakor da bi bil zelo nadarjen človek obseden z nekakšno zlobno silo! Znanstveniki so s tem ovrgli prepričanje mnogih, da gre večinoma le za zavist ali srednjeveško idejo, da se mora človek vso življenje ponižno klečeplaziti in ne sme izpostaviti svojih sposobnosti in se postaviti na oder, pa četudi sam trdi, da to počne le zato, da bi ljudem nekaj lepega dal!

Ugotovitve so se jim porodile po tri dnevnem meditiranju in mijavkanju, ko so se vsaj približno zavedli sami sebe, uničeni od whiskya, po tradicionalnem znanstvenem kongresu, usmerjenem v prihodnost znanstvenega razvoja, ki se imenuje The future of our durst* for fluid thought run.

Razvozlali so, da lahko vrhunski pianist ustvari takšno zvočno čarovnijo, da se zna zgoditi, da v primeru nastopa na prostem v bližini Oktoberfesta, kelnarcam zaradi neznosnega hrupa, ki prodre na prizorišče med aplavzom, ko utihne harmonika, pade iz rok več kriglov piva naenkrat, kar lahko povzroča ogromno in nepopravljivo škodo, saj se vrhunske tekočine v vsej njeni unikatnosti, ker je vsak krigl pijanska zgodba zase, potem ne da več zbrati nazaj v kozarec.

Ugotovili so tudi, da lahko izjemne operne pevke s svojim glasom med vajo v bloku povzročijo, da skrbna in dobra gospodinja v skrbeh misli, da ji je z ekstremno močjo začel cviliti ekonom lonec, ki bo zdaj, zdaj eksplodiral ali da je njen otrok padel skozi okno in kriči svojo zadnjo arijo!

Lotili so se še slikarstva in gledališča, ostalih področij umetnosti pa zaenkrat še ne. Pri slikarstvu so prišli do zaključka, da lahko vrhunska slika zmede ljudi in jim povzroči lažne občutke, sploh pa če je narisana v stilu, ki si ga je zelo originalen slikar preprosto izmislil! Ugotovili so, da ljudje zaradi tega lahko zapadejo v strahove, da nekje naprimer obstajajo grozljivi ljudje s čudaško zmaličenimi pisanimi obrazi, kot to vidimo pri Picassu in da so zvezde na nebu včasih videti zelo velike in nas lahko opečejo, kot lahko vidimo na eni od Van Goghovih slik.

Problem gledališča in genialnih igralcev pa je po mnenju velikih znanstvenikov iz ameriškega juga v tem, da človek včasih ne ve ali so igre sploh narejene po kakšnem scenariju ali pa je igralec le toliko zanimiv in zvit človek, da se na odru obnaša isto kot pet minut prej v gostilni in je ljudem kljub temu zanimiv in mu plačajo denar!

Znanstveniki so si po teh neverjetnih odkritjih natočili destilirane kapljice in se predali meditiranju za naslednjih nekaj dni v preljubi Ala-bam-bam-bam-bami.

*durst-arhaični izraz za ‘upati si’ v pretekliku, sodobni izraz je dare, tako kot v sedanjiku, hkrati pa durst seveda zveni kot thirst, torej žeja in zato lahko stavek razumemo kot Prihodnost naše žeje po fluidnem teku naših misli ali pa Prihodnost našega preteklega poguma v iskanju fluidnega teka naših misli. Razmišljati o prihodnosti nečesa kar je preteklo, pa zna biti precej smešno(sploh na kongresu, ki se ukvarja s prihodnostjo nečesa), razen če si pijani yankee ali če si pesnik, ki skuša zaradi nostalgije preteklost vrniti v prihodnost.

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

2 komentarjev

  1. fuga pravi:

    Ja, tudi danes je tako, začenši v osnovni šoli in potem vse skozi, do konca aktivne dobe.

    23.11.2010 ob 22:31

  2. samokodela samokodela pravi:

    Ja groza je to! Zelo intelektualno in umetniško nadarjeni učenci se še vedno pogosto dolgočasijo ob slabih profesorjih in šolskih programih, še vedno jih mnogokrat ne znajo dovolj stimulirati in jim prilagoditi načinov predavanja, saj lahko to pomeni večji uspeh, kar pa povprečne moti, ker raje vidijo neupešne, kot uspešne ljudi in oh groza, srh jih spreleti ob misli, da njih povprečneže morda kdo preseže.

    Umetniški talent pa je sploh zatiran, nespoštovan in zelo sposobni posamezniki se lahko hitro znajdejo ujeti v kolesja, ki jih vrtijo povprečni in iz katerih se mnogi izjemni na koncu vendarle rešijo, če ne prej potem takrat, ko zaradi silne notranje energije eksplodirajo in kolesja se raztrešijo, sposobni pa začnejo razvijati svoje potenciale, kolikor jih v razprodanem svetu potuhnjenih, nesposobnih, zlobnih lisjakov sploh lahko!

    23.11.2010 ob 22:48

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.