24.12.2010

Umetnost in osebnostna nesigurnost

Objavljeno v Družbena kritika, Glasba avtor samokodela

Vedno se mi je zdelo neumno, kako imajo nekateri umetniki težave z nesigurnostjo! Običajno so to taki, ki imajo o sebi zelo visoko mnenje(mnogokrat celo čisto neutemeljeno), po drugi strani pa so nenehno nesigurni, če je njihovo delo res dobro ali ne! To je čista neumnost! Umetnik mora biti najprej sam zadovoljen s svojim delom in če je umetniku njegovo delo všeč, preprosto ni prostora za nesigurnost! Umetniku mora torej biti njegovo delo všeč in seveda je prav da ga še nenehno izboljšuje, a če je na koncu z ”izdelkom” zadovoljen to predstavi publiki in pač opazuje, če je všeč še komu in tako morda počasi pridobi publiko in ugodne kritike, kjer je seveda spet pomembno, da ne spoštuje le tistih kritikov, ki ga vedno le hvalijo!

Jaz s tem nisem nikoli imel težav, je pa res, da sem včasih ljudi iz čiste radovednosti spraševal za mnenje, ampak mnogokrat sem dobil zelo različne odgovore(včasih zelo pozitivne, včasih tudi negativne, včasih pa primitivne) in to večinoma brez kakršnihkoli argumentov(tudi pri pozitivnih mnenjih je fino slišati argumente), zato sem s tem odnehal. Najbolje je, da imam sam neko stališče o svoji umetnosti in to je zgolj, da je po mojem dovolj dobra(vse ostale višje ocene moje glasbe, pa morajo izreči drugi) za na oder in po nekaj letih nastopanja bom videl, kako se bo odzvala publika. Skratka vedno sem bil skromen in nikoli nesiguren, čeprav sem si včasih v preteklosti želel podporo družine, a le za dodatno moč, ne pa zaradi nesigurnosti!Oni pa so se pač postavili na stališče, da niso strokovnjaki in da jim določeni pesmi ne odgovarjajo že kot zvrst in da tudi želijo, da se najprej izkažem v družbi, šele potem bodo podrpli! To je čisto legitimna odločitev, čeprav si včasih še vedno mislim, da bi lahko kaj ocenili tudi ”po lastnih ušesih”, sploh ko igram priredbo, ki bi jo lahko primerjali z originalom, a vendarle je njihova odločitev vredu!

Problem pa so tisti, ki bi vedno radi bili všeč vsem in ki so hkrati zato negotovi, poleg tega pa dostikrat itak delajo ceneno sranje ali igrajo v kvalitetnih žanrih, a so zmožni le improviziranja in imajo premalo sposobnost ustvarjanja lastnega materiala, improvizirajo pa ponavadi tako, da pokažejo maksimalno tehniko in premalo idej, če govorimo o glasbi.

Skratka dragi moji umetniki, sledite svojemu srcu in bodite sigurni v svojo umetnost, če le delate s srcem, ljubeznijo in predanostjo, je vaša umetnost vedno lahko le dobra!!Če bo všeč še komu, pa boste slej ko prej videli, a vendarle naj vas to ne odnese v višave, ampak bodite le srečni, da je vaša umetnost napolnila toliko src in duš!!

P.S.: Omar Naber, ki ima odličen glas in ki je vsekakor napisal nekaj odličnih pop komadov, ki pa so zame vendarle malo preveč kičasti in premalo poetični, ima očitno tudi težave z egom, realnostjo in nesigurnostjo. Če vpišete njegovo ime v Google, vam kot prvi naslov vrže njegovo uradno stran in v podnaslovu piše: ”Spletna stran najpopularnejšega slovenskega glasbenika!” Da bi vsaj bilo res, oziroma predvsem kako se pa to sploh meri!!?? Pa ko so kmalu zatem ko je postal znan z njim v Mladini naredili intervju, ker se je kao razglašal za punkerja, so ugotovili, da nima stališča o skoraj nobeni družbeni temi!! Punker in pol ja!!

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.