29.04.2011

Jadranje

Objavljeno v Družbena kritika, Poezija in proza avtor samokodela

Spet ena preprosta pesmica, to govorim zato, da ne boste mislili da je to maksimum mojega pesniškega ustvarjanja!Pa včasih se mi zgodi, da obrnem vrstni red besed v starinskem stilu!Pa naj pač bo v stilu 19. stoletja! Saj takrat so v glavnem jadrali!

Življenje je prečudovito jadranje,
na prekrasen poletni dan,
ko te blag, prijeten vetrič nese
novim dogodivščinam naproti
in ko vso je delo opravljeno z užitkom,
saj razpeto platno se poplača,
z bistrim pogledom
na obzorja nova!
A kaj ko zlo medčloveškega
in iz temnih oblakov grmečega vsakdana,
premnogokrat nam vzame moč
nad izbiro lastnih poti,
in nam zares pogostokrat
določi jadranje na dneve,
ko nimamo časa in ko je slabo vreme,
a vsaj ko sočlovek nas pahne
v to bedo,
bi se temu dalo izogniti,
če bi poštenje zasijalo iz oči,
in bi si vsak z iskrenim delom,
svojo lastno ladjo si izdelal
in mislil ne bi na goljufijo
in na olajšanje poti,
ker vsak bi porabil svoj čas,
za svoje preživetje,
pozabil bi na to,
kako na lahko drugim vzeti,
ko pa bi vsak privezal svojo barko,
bi na pomolu večera se dobili,
si rujne pijače bi nalili
in vedeli bi,
da se nismo drug od drugega oddaljili,
z lažmi, ter krajo
temveč smo vsak po svoji poti,
drug k drugemu zavili!

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.