22.07.2011

Prekmurska idila

Objavljeno v Humor, Poezija in proza avtor samokodela

Zataval bom med prekmurske Murine rečne rokave, kjer se voda umiri in zmistificira med zasanjanimi meglicami, kakor gosta malta v velikem mešalcu, narejena iz fascinantno posebne mešanice, preizkušene že v Tajvanu, ki zdrži tudi potrese in tajfune visoke stopnje in je hkrati bolj tekoča od navadne, da jo je moč v ceveh spraviti dovolj visoko in z njo zgraditi nebotičnik in je poleg vsega še toliko lahka, da se stavba ne podre pod lastno težo, zato kar stoji mistično, kakor star, zarjavel vlak ki vozi po Tibetu nad prepadom in je izdelan posebej za izjemne višine, ima dizelski motor in vozi s hitrostjo 120 km/h, oziroma 100 km/h po permafrostu, ima pa dodatno ceno za naprej usmerjene sedeže in spalne vagone, zahteva pa se tudi zdravstveno potrdilo potnikov, ker vozi po redkem zraku, tako da morajo biti potniki dovolj zdravi, da se jim pred očmi ne začnejo delati prekmurske meglice, zasanjane, začarane, hrepeneče po pesmi o spominčicah, meglice ki lebdijo nad ravnico na zelo podoben način kot opeke ne!

Vladek oprosti! Šala pač, ki mi niti slučajno ne hodi po glavi, ko poslušam Namesto koga roža cveti!

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.