29.08.2011

Analiza pesmi Zeppelinov: Celebration day

Objavljeno v Glasba, Led Zeppelin avtor samokodela

Danes bom analiziral pesem Celebration day iz albuma Led Zeppelin III(1970), ki je pretežno akustičen, saj so ga Zeppelini v veliki meri ustvarjali v kočici Bron-yr-aur(Zlate prsi) v Walesu, kjer ni bilo elektrike in kamor je Plantova družina hodila na počitnice, ko je bil otrok! O albumu nasploh kdaj drugič, pa čeprav gre za moj najljubši album nasploh, ne le kar se tiče Zeppelinov!

Komad se začne z zelo hitro pobrenkavanimi rifi električnih kitar, ki se jim malo kaneje pridruži še več nasnetih kitar, ki ustvarijo prave piruete hitro odbrenkanih in ubranih rifov in ki dokazujejo kako tehnično zahtevno je znal Page igrati tako na solo, kot očitno tudi na ritem kitari! Gre za enega prvih komadov, kjer se je Jimmy na veliko poslužil nasnemavanja! Dodana je tudi slide kitara! Kitarski solo pa je tako izvrsten,da je eden tistih redkih, ki jih je Page na vsakem koncertu zaigral skoraj identično! John Paul Jones vrhunsko groova, Bonham pa doda svoje finese in po domače povedano raztura in doda tudi nekaj nenavadnih prehodov, za katere si je težko predstavljati kako jih sploh zaigra, ker so tako hitri!

Skladba je vokalno gledano ena najbolj melodičnih skladb v celotnem katalogu Led Zeppelinov, še posebej melodičen je refren! V osnovi pesem Celebration day govori o sreči! Navdih za pesem je Plant med drugim dobil ob impresijah New York-a, kjer so se Zeppelini pogosto ustavili . Besedilo v refrenu pravi: ‘Tako zelo sem srečen, pridružil se bom bandu, peli in plesali bomo v praznovanju, smo v obljubljeni deželi!’ Ostali del besedila pa ustvari zanimiv kontrast in govori o zmedeni ženski, ki vso svoje življenje razume narobe, skriva svoje strahove, skandira zmagovalcem ki izgubljajo, jih sliši govoriti o novih poteh, s katerimi bodo zaščitili njen dom, potem pa se čudi za kaj je vendar šlo, ko ji na koncu ”razbijejo vrata”. Ime pa ji je rjava, bela ali črna, spreminja osebnost kot barvo las in se obrača po vetru, slišimo jo jokati in prositi za milost ko pridejo pravi zmagovalci! Na koncu pa ji Plant še pove, da se ona odpravlja na vlak, ki ne gre nikamor in da bo našla to kar išče le če bo sla peš in ko bo zagledala smisel na obzorju, bo sklenila roke in spustila krik bolečine!

Posebnost studijske verzije je, da so se na samem začetku po pomoti zbrisali bas in bobni in Page je rekel da ‘ali komad nekako rešijo ali pa ga ne dajo na album!’ Zelo sem vesel da je Page našel rešitev, saj Celebration day zelo lepo dopolnjuje ta izjemno melodičen album! In kaj je naredil??!! Moog sintetizator ki je uporabljen v prejšnjem komadu Friends, je med komadoma postopoma spustil na pravo višino in le ta je služil kot podlaga dokler se ne ‘vrnejo’ bas in bobni! Zaradi tega so potem Zeppelini tudi v živo igrali komad tako, da sta bila na začetku Page in Plant sama, potem pa sta se pridružila Jones in Bonham!

Komad so v živo začeli igrati proti jeseni 1971 leta, le izjemoma leta 1972(Avstralija-februar, nekaj ogrevalnih koncertov v Evropi in le enkrat na ameriški turneji ) in spet na ameriški turneji 1973, kjer pa je Plant zaradi težav z glasikami melodijo pel nižje, pesem pa se je že zelo razvila in sicer predvsem še en dodaten solo na koncu komada, ki pa ni nikoli postal posebej dolg!

Res dober komad skratka, sploh za tiste ki imate bolj radi tiste njihove skladbe, ki so zelo melodične! Spodaj imate besedilo pesmi, potem pa še studijsko verzijo, nato pa live verzijo iz albuma The song remains the same, na katerem so posnetki iz Madison square gardna v New Yorku iz leta 1973, kjer Plant poje nižje kot v originalu, na koncu pa še bootleg(piratski posnetek, posnet v tem primeru iz publike, lahko je tudi na kaseto iz mešalne mize in potem ga kakšen koruptiven mešalec zvoka proda, nekaj pa so jih ukradli Page-u ljudje, ki so se prijavili kot babysitter-ji) iz leta 1971, kjer komad še ni tako zelo dodelan, vendar pa Zeppelini igrajo s tisto noro zgodnjo energijo, Plant pa poje tako visoko kot v studiju! Potem pa še video verzija, ki jo je Page igral skupino Black Crowes leta 2000!

Dodal bom tudi edino(kar se Zeppelino tiče) video verzijo komada iz filma The song remains the same(izdan 1976), ki pa ni bila v originalnem filmu, temveč le na soundtracku, v novi izdaji pa je bila kot ostale pesmi ki so manjkale v filmu dodana na dodaten dvd! Se pa pesem iz starega soundtracka in ta z novega dvd-ja razlikujeta, saj je Page da bi odpravil drobne napake(večinoma Plantove vokalne težave) v sedemdesetih zmešal soundtrack za film(ki je bil takrat ‘na voljo’ le v kinih seveda) in LP-je skupaj iz vseh treh zaporednih koncertov v New Yorku leta 1973, pri čemer so se v nekaterih primerih verzije v filmu in na soundtracku razlikovale, soundtrack pa zaradi male kapacitete LP-jev tudi ni vseboval vseh komadov iz filma, kakšen komad iz soudtracka, naprimer ravno Celebration day, pa se ni pojavil v filmu!

Huh zapletena zgodba ja, ampak verzija ki jo dobite spodaj, je skratka vizualni posnetek iz New Yorka, a ni enaka verziji ki je bila izdana na soundtracku v sedemdesetih, v filmu pa je takrat sploh ni bilo, zdaj pa je torej na dodatnem dvd-ju!

Na tem naslovu http://www.thegardentapes.co.uk/ lahko v podrobnosti preučite, v kateri sekundi katerega komada Page preklopi med različnimi datumi koncertov v New Yorku! Pa naj še povem, da pri ostalih ‘v živo’ projektih, ki so izšli v devetdesetih in kasneje, Page ni kaj dosti editiral, ker je šlo večinoma za koncerte kjer ni bilo nobenih težav z vokalom in Zeppelini so bili vrhunski live band in Page je včasih editiral zgolj zato, da je sestavil njemu najljubšo verzijo!

Zakaj to pišem? Ker bom dal gor tudi verzijo Celebration day iz soundtracka(brez videa seveda, ker ga ni) iz leta 1976 in če jo boste pozorno primerjali z video verzijo iz 2007, ki je izšla na dodatnem dvd-ju, boste opazili razlike!

Uživajte!

Besedilo:

Her face is cracked from smilin’
All the fears that she’s been hidin’
and is seems that pretty soon, everybody’s gonna know
And her voice is sore from shoutin’
Cheerin’ winners who are losin’
and she wonders if their days are few
and soon they’ll have to go

My, my, my, I’m so happy, I’m gonna join the band
We’re gonna dance and sing in celebration
We’re in the promised land

She hears them talk of new ways to protect the home she lives in
then she wonders what it’s all about
when they break down the door
Her name is Brown or White or Black, you know her very well
You hear her cries of “mercy” as the winners toll the bell

My, my, my, I’m so happy, I’m gonna join the band, yeah
We’re gonna sing and dance in celebration
A-we’re in the promised land

Oh, there is a train that leaves the station
headed for your destination
but the price you pay to nowhere has increased a dollar more
Yes, it has
And if you walk you’re gonna get there
although it takes just a little longer
and when you see ‘em in the distance
you will wring your hands and moan

Studijska verzija:

YouTube slika preogleda

Live Madison square garden, New York (27, 28, 29 julij 1973):

YouTube slika preogleda

Live Madison square garden, New York (27, 28, 29 julij 1973)- video, druga verzija kot prejšnji posnetek:

YouTube slika preogleda

Toronto 4. september 1971, nora ritem sekcija, nor vokal, noro vse ;) :

YouTube slika preogleda

Page in Black Crowes, Jones Beach Amphitheater Wantagh, NY, 10. julij 2000, video :

YouTube slika preogleda

Celebrate this great song people! Rock on!!

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.