25.09.2011

Analiza pesmi Zeppelinov: Four sticks

Objavljeno v Glasba, Led Zeppelin avtor samokodela

Današnja skladba se morda zdi malo zgodnja, glede na to da prihaja iz enega najboljših, najbolj znanih in tudi prodajno najuspešnejših rock albumov v zgodovini, saj sem rekel da so najprej na vrsti manj znane pesmi! O albumu podrobneje kdaj kasneje, gre pa za četrti album Led Zeppelin-ov, ki ni imel nobenega naslova, kot tudi nobene oznake da gre za album Zeppelinov, kar je bil odziv na pisanje nekaterih medijev, da je skupina medijsko prenapihnjena, kar ne bi moglo biti bolj oddaljeno od resnice, saj za svoj uspeh za razliko od Beatlesov, medijev sploh niso potrebovali.

Na albumu so se pojavili le štirje simboli, vsak je predstavljal enega člana skupine, zato so nekateri album poimenovali Four symbols, nekateri pa Led Zeppelin IV, nekateri pa celo Zoso, saj je simbol Jimmy-a Page-a vizualno spominjal na to besedo. Album vsebuje mnogo zelo znanih skladb, tudi Stairway to heaven, ki pa jo bomo obravnavali povsem zadnjo, se pravi čez kakšno leto.

Skladba Four sticks(Page/Plant) pa je ena izmed manj znanih pesmi na albumu in s strukturnega vidika je to zelo zapletena pesem, ki vsebuje različne, tudi akustične pasaže in zelo emocinalno, simfonično klaviatursko solažo z EMS VCS 3 sintetizatorjem, najbrž pa tudi Moog sint in vse to pričara dodatno vzdušje in napetost!

Skladba je sestavljena iz glavnega rifa, v refrenih pa vodstvo prevzamejo akustične kitare, ki ustvarijo prelep kontrast k mogočnemu glavnemu rifu, po počasni a monumentalni klaviaturski solaži, pa nastopi zame najbolj emocionalno napet del skladbe, namreč ko moč sintisajzerja počasi pojenja, se vrne Plant z izjemno čustveno integriteto in nabojem in kar ne morem opisati kako zel intenziven je ta del skladbe( od 3:39 naprej)!

Glavni rif je zelo hipnotičen in se ponavlja v zelo nenavadnih kombinacijah, kar je povzročalo da band zelo dolgo ni mogel pravilno posneti skladbe, namreč ponavljali so jo in ponavljali in vedno znova delali napake, zato je John Bonham iz čiste frustracije na neki točki vzel v vsako roko po dve palčki in udarjal z vso močjo, a z popolno kontrolo in skladbo so posneli v dveh poskusih, potem pa je bil Bonham, ki je bil na koncertih sposoben solirati tudi pol ure, tako izčrpan, da ne bi zmogel še enega poskusa, če bi bilo treba snemati ponovno! V enem izmed poskusov pa je Bonham začel igrati uvod(ki iz izvira iz komada Keep a knockin’ Little Richarda) v zelo znan komad Rock and roll in skladbo so imeli končano v kakšnih desetih minutah, saj gre za osnovni rock and roll na Zeppelinovski način.

Sklada Four sticks pa je zelo zapletena in to ne samo v smislu kombinacije 5/8 in 6/8 taktov, ampak zaradi neverjetne celostne vizije, ki jo izkaže Jimmy Page v tej skladbi, saj se osnovni rif najprej ponovi 4 in pol krat, zadnjo polovico do 5 pa dodata akorda A in G, potem zaigra rif 2 in pol krat in spet doda A in G za zaključek. Ko vstopi Plant z vokalom pa zaigra rif enajskrat in potem A in G, potem dvakrat in A in G in potem v naslednji kitici devetkrat in trikrat, če obakrat prištejemo še polovički iz A in G akorda.

Neverjetno kakšne ideje je imel Page in kako sta morala pogledati Jones in Bonham, ko jima je vse skupaj razložil in ni čudno da so imeli precej težav pri snemanju in da so skladbo v živo igrali le enkrat samkrat in sicer v Copenhagnu 1971 leta.

Takšne kombinacije ponovitev se v glasbi ne pojavljajo pogosto, ne govorim o ritmu ampak o nenavadnih ponovitvah. Zeppelini so kot mnogokrat spet podrli vsa pravila in ustvarili hipnotično, indijsko zvenečo skladbo, ki začara, če ji je človek ki ni ravno velik oboževalec Zeppelinov vsaj pripravljen prisluhniti s vsemi njenimi podrobnostmi in posebno vzhodnjaško energijo!

V refrenih ko Plant poje še posebej visoko, pa se na eni strani nadaljuje energija električne kitare, saj Page udarja po akordih, na drugi strani pa ima akustične kitare, ki igrajo zanimive ritmičen vzorce in sicer skozi igranje oktav.

Ko sta Page in Plant igrala skladbo na svojih turnejah v devetdesetih, je Page ves čas igral akustično kitaro, kar je nekoliko odvzelo čar kontrasta med akustičnim in električnim delom, bobnar Michael Lee pa je tako kot Bonham igral s štririmi palicami! Dodala sta tudi orkester egipčanskih glasbenikov in del londonskega metropolitanskega orkestra.

Jones s klaviaturami skozi vso skladbo dodaja subtilne vzorce, proti koncu pa ustvari izjemno orkestracijo nasnetih klaviatur in pesem se vzpne do novih višav in se zaključi z izjemno energičnim koncem!

V skladbi so večkrat slišni vzdihi in izdihi in morda tudi kašljanje in očitno je imel nekdo mikrofon preblizu obrazu, najverjetneje Page.

Še ena zanimivost pa je, da je bila nekoč razpisana nagradna igra in dobitnik nagrade je moral kupiti ploščo Zeppelinov, na katero so skrili kratek reklamni insert in ta posnetek so dali seveda le na eno ploščo, a dekle ki je kupilo to ploščo je šele po dolgem času prišlo po nagrado, saj je bil posnetek skrit ravno na koncu skladbe Four sticks, ki ni posebej znana pesem iz tega albuma, dekle pa je kupilo album izključno zaradi Stairway to heaven in drugih skladb zelo dolgo sploh ni poslušalo!

Skladbo sta Page in Plant posnela tudi z Bombay symphony orchestra leta 1972, skupaj s skladbo Friends iz Led Zeppelin III, vendar projekt ni bil uspešen, ker orkester ni znal držati rtima v zahodnjaškem stilu in baje so člani orkestra tudi precej pili he, he. Posnetki zato niso nikoli uradno izšli, razen kot bootleg material, ki mu lahko prisluhnete na dnu članka!

Pesem je bila skupaj z skladbo Rock and roll tudi izdana kot singel, a se kot ponavadi v primeru Zeppelinov ni uvrstila posebej visoko.

Zdaj pa še nekaj o besedilu, ki pričara mistično ozračje! Občutja, čustva so zelo, zelo močna! Čas solz, čas ko mora nekdo oditi, ta bolečina dvojnosti, prvič občutena že v pesmi Babe I’m gonna leave you, ta doživeta in presunljiva kombinacija med upanjem in čistim obupom, ko mora zapustiti svojo drago in hkrati upanje na nov čas, vrnitev, nove poti, hkrati pa besedilo nakazuje kot morebiten vzrok za odhod tudi težave v razmerju.

Izjemna intenzivnost prikazana s simboliko rdeče reke, reke ki simbolizira nevarnost, negotovost, bolečino, intenzivnost, srčno kri in ta nenadni občutek, občutek da je treba naprej po tej reki, v nove dogodivščine in že ko se nam zdi da občutki ne bi mogli biti bolj napeti, nam Plant pove, da je ta reka v njegovi glavi! Ta veletok intenzitete udarja po njegovi duši in instrumentalisti vse skupaj le še učinkovito poudarijo s svojimi glasbenimi idejami!

In potem zelo temačen refren, ko sredi noči zajočejo sove in bori, podobe ki se lepo zlijejo s Plantovim visokim, precej cvilečim vokalom in v refrenu so tudi presihajoče reke in vprašanje, ki res nakazuje težave v razmerju, saj Plant dekle vpraša, kako se bo počutila ko bodo reke usahnile, a Plant je bil v tem času zelo srečno poročen in verzi so namenjeni kakšni drugi ženski ki jo je imel pred tem, ali govorijo neko nanj nevezano zgodbo, saj poezija še zdaleč ne rabi govoriti o nečem, kar je se avtorju res zgodilo, čeprav se je v bistvu vedno zgodilo tako rekoč vsem, če je neka pesem dobro napisana.

In iz teh temačnih logov resnice, se preselimo na konec mavrice, kjer bi se naj kot pravijo skrival zaklad, a to je le skrivališče za tiste ki skrivajo svojo ljubezen med laži in uničujejo starodavne sanje, ki jih globoko v sebi vsi poznamo!

Potem spet refren in nato mogočni Plant, ki vstopi v trenutku, ki sem ga zgoraj že natančno časovno opredelil in nam pove, da pogumen vztraja, za močnimi sčiti in znanjem pridobljenim skozi zgodovino, a ti sčiti ne morejo zadržati uničujoče moči tistih, ki hodijo v čevljih tistih ki korakajo, kar po mojem mnenju simbolizira tiste, ki uničujejo svet z vojnami in proti katerim se je treba nenehno boriti, da ne pride do končnega kolapsa in žalostnega konca človeštva! Lahko pa je seveda tudi obratno, se pravi da Plant hraber vztraja in se bori proti zlaganim ščitom zgodovine in koraka skupaj s tistimi, ki se borijo za boljše čase!

Huh, bolj kot analiziram skladbe, bolj ugotavljam, da je Plant v njih skril precej družbene kritike(sicer pa predvsem na solo albumih Fate of nations in Mighty rearranger), kjub temu da Page ni bil navdušen nad takšnimi besedili, sploh pa ne nad politično opredeljenimi besedili, kjer bi mu lahko očitali tudi preračunljivost, saj politično opredeljevanje lahko pomeni izgubo dela publike!

Nekatere skladbe pa so kljub temu precej očitno družbeno kritične, a Four sticks vsekakor ni med njimi, a od teh ki sem jih analiziral do zdaj, vsaka skriva tudi kakšno globlje družbeno sporočilo, kot se to (nehote) zgodi pri dobrih pesnikih!

Ena manj znanih in tudi ne tako zelo izjemnih skladb na albumu, ki je eden najbolj izjemnih albumov v zgodovini in škoda je, da več ljudi ne pozna te skladbe, saj ni nujno da bi morala biti všeč le nam fanom, le prisluhniti je treba vsem tem globinam duše, da se v nas priplazi vsaj lepota ob tej lepi pesmi, če že pač ne ravno navdušenje! Naslednja skladba na albumu pa je Going to California in verjemite, izjemno redki so ljubitelji takšne glasbe, ki jih Going to California ne bi prevzela, saj je res izjemna skladba in tudi velik kontrast po temačni Four sticks!

Je pa škoda da v Sloveniji tako malo vrtijo Zeppeline po radiu, saj gre za band ki je prodal 300 milijonov plošč, ki se ga je predvsem v ZDA ogromno vrti po radiu in je imel ogromno zelo velikih koncertov po vsem svetu! Pa kaj pol, če jih pri nas ne vrtijo, ljubiteljem vrhunskega rocka še vedno ostajajo plošče in youtube, ter torrent strani za downloadanje bootlegov!

Oh, baby, it’s cryin’ time, oh, baby, I’ve got to fly
Got to try to find a way, got to try to get away
’cause you know, I gotta get away from you, babe

Oh, baby, the river’s red, aw, baby, in my head
There’s a funny feeling goin’ on
I don’t think I can hold out long

And when the owls cry in the night
Oh, baby, baby, when the pines begin to cry
Baby, baby, baby, how do you feel
If the rivers run dry, baby, how would you feel

Craze, baby, mm, the rainbow’s end
Hoo, baby, it’s just a den for those who hide
a-hide their loves to depths of lies
and ruined dreams that we all knew so, babe

And when the owls cry in the night
And, baby, when the pines begin to cry
Oh, baby, baby, how do you feel
If the rivers run dry, baby, how will you feel

Baby, how do you feel

Oh, yeah, brave I endure
Woo, yeah, strong shields and lore
N-they can’t hold the wrath of those who walk
in the boots of those who march
baby, through the roads of time so long ago

Studijska verzija, 1971:

YouTube slika preogleda

Copenhagen 3.5. 1971, noro dober vokal!!!!!!!!:

YouTube slika preogleda

Page/Plant z Bombay symphony, a posnetek je brez vokala in kitare, 1972:

YouTube slika preogleda

Page/Plant in egipčanski orkester Egyptian Pharaohs, ter London Metropolitan Orchestra, 1994, MTV Unplugged:

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

6 komentarjev

  1. Klopzhizh pravi:

    Odlično!

    26.09.2011 ob 00:05

  2. samokodela samokodela pravi:

    Hvala!

    Obveščam vse bralce da je to v zadnjem mesecu že peta pesem Zeppelinov, ki sem jo preanaliziral, zato prijazno vabim k branju!

    26.09.2011 ob 06:33

  3. Fruno Bulax;) pravi:

    Ne vem od kje ti podatek, da je to prodajno neuspešen album. Po prodaji iz tistega obdobja ga prehiti samo Dark side of the moon.
    Drugače pa zanimivo.

    26.09.2011 ob 08:52

  4. samokodela samokodela pravi:

    Hvala za opozorilo in pohvale!

    Gre za čisti lapsus! Seveda vem da je prodajno eden najbolj uspešnih albumov v zgodovini!

    Pisalo ‘neuspešnejših’ namesto ‘najuspešnejših’, pardon Zeppelini(čeprav seveda nobeden od njih tega ne bere, niti ne zna slovensko) in bralci!

    26.09.2011 ob 09:24

  5. Jean Tonic pravi:

    Poglobljeno! Kul!

    26.09.2011 ob 10:00

  6. samokodela samokodela pravi:

    Hvala Jean Tonic!

    Res mi je žal da nisem že od samega začetka bloga razdelil na kategorije, saj bi bralci lahko veliko hitreje kaj našli, v tem primeru ostale analize komadov od Zeppelinov! Vendar pa so vse analize objavljene v zadnje mesecu, tako da prosim poiščite jih, če vam je ta zadnja všeč!

    Moram se enkrat lotit razdeljevanja na kategorije!

    26.09.2011 ob 11:40

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.