23.10.2011

Dodatek k prejšnjemu prispevku

Objavljeno v Glasba, Moje življenje avtor samokodela

Zapel bom pesem res sproščeno,
sproščeno kot so tile verzi,
vsak poslušalec več le dodatna veseljačina,
vsak dvomljivec motivacija,
a prejšnji sem prispevek
napisal za profesorice petja,
da bodo vedele,
da slišala se bo pesem artikulirana,
čistost glasu in moč bo tam v CID-u,
kakor v kopalnici odmevala,
ko pa bo vse več posnetkov 100% adekvatnih
in ko še dekle me prime za roko,
vsak vedel bo da pesem bo le še himnično zvenela,
in svoje dekle ob prav posebnih verzih
pogledal bom iz odra v oči!

In tudi če pod odrom bi se goli zvijali obe dekleti,
v kateri sem davno zaljubljen bil,
mi niti zaradi njene napuhle debelosti,
niti zaradi tiste druge ki ima ob glasbi
težave z ravnotežjem prazne glave,
sape zmanjkalo ne bi!

In ko po koncertu odhajal bom domov,
bom razmišljal da mi je koncert uspel,
ker ga sploh ni bilo težko odpeti,
ker ni bil štos v tem,
da sem pel visoke C-je,
kar je res težko in je redek dar,
ampak je bil štos v tem da sem pel
to kar res z lahkoto znam,
torej visoke C-je in še več!
In vedno sem jih znal odpeti
in ponosen sem da so kdaj v preteklosti
morali malo slabše zazveneti,
zdaj pa vedno zazvenijo polno in mogočno,
saj mi je vsaka pesem kot
Barčica ki z mano po mirnem morju plava!

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.