27.10.2011

Gledališka predstava: Proti severnemu vetru

Objavljeno v Družbena kritika, Moje življenje avtor samokodela

O tej predstavi bom bolj na kratko! Pravkar sem si jo ogledal! Odlična predstava!

Predstava ki govori predvsem o tem, kako zlagani, nepristni in odtujeni so lahko medosebni odnosi, v tem primeru zlagani ljubezenski odnosi, ki so še dodatno stopnjevani ker se ‘zaljubljenca’ sploh nikoli ne srečata, ampak izvajata lažno komunikacijo preko mailov!

Ker pa je gledališče seveda namenjeno tudi samorefleksiji(no pun intended), ne zgolj refleksiji, pa sem seveda razmišljal tudi o svoji komunikaciji preko mailov z eno punco, v katero sem bil zaljubljen nekaj let nazaj! In kmalu sem med razmišljanjem spoznal, da sem seveda z njo komuniciral tudi neposredno, ne le preko mailov in da je bil vsak poskus neposredne ali internetne komunikacije z moje strani popolnoma pristen, kot je bilo pristno tudi samo trajanje poskusa vspostavitve komunikacije, edini problem pa je bil, da je zaradi neizkušenosti in določene, sicer ne posebej prevelike mere idealiziranja, ki ga žal moram priznati, prišlo do predolgega trajanja poskusa vspostavitve komunikacije, saj se nisem zavedal, kako zelo nezrela punca je to, še manj pa sem se zavedal da me s svojo manipulacijo vleče nazaj v svojo past! Morda se bo komu zdel ta prispevek rahlo ekshibicionističen, a določene privatne zadeve pač moram omeniti, če hočem napisati tovrstno avtorefleksijo!

Skratka punco sem dejansko do neke mere poznal in mi je bila seveda všeč tudi vizualno, do neke mere pa sem idealiziral in bil neizkušen v mnogih pogledih, a vse kar sem počel v odnosu do nje je bilo pristno, a vendarle nesmiselno in uničujoče zame! Sploh ker ni bilo v tej moji nori zaljubljenosti nič zares lepega z njene strani in ker sta ‘zaljubljenca’ v gledališki igri vendarle vzpostavila nek trajen odnos komuniciranja in celo določeno mero pristne komunikacije z obeh strani(kar seveda nakazuje možnost pristne komunikacije preko interneta, ki seveda definitivno obstaja in je bila tudi znotraj te igre vsekakor zapažena od nekaterih kritikov), pri punci s katero sem imel težave pa tega z njene strani ni bilo skoraj nič, jaz pa sem upal in bil zelo zaljubljen in to tako vizualno, kot v vse tiste njene lastnosti ki so mi bile lepe, ter sem imel v mislih ves čas idejo, da bom že premagal te bariere in osvojil njeno srce, na koncu pa sem vendarle spoznal, kako čudno osebo sem si izbral in da še zdaleč ni vredna vsega kar sem ji bil pripravljen dati! Morda se sicer zdi neumno, da nekdo želi toliko dati osebi ki je niti povsem ne pozna, ki nima pravega interesa in se poleg tega še grdo obnaša, a vendarle je to pri nekaterih ljudeh možno in temelji na pristnih temeljih, vendar pa takšen človek kot sem jaz slej ko prej pridobi dovolj izkušenj, da si zna izbrati punco ki je res njemu primerna in pri kateri res obstaja nek potencial, takšna punca pa se tudi ves čas iskreno obnaša in ne manipulira, če pa to začne početi, pa izkušen človek to takoj prepozna in zbeži kolikor ga nesejo noge! Ko zbeži pa išče naprej in to na način s katerim dejansko tudi nekaj doseže, pa četudi je bil tudi naivno romantičen način pristen in ni bil podoben španski nadaljevanki! Ravno cenene španske(pardon italijanske, nema veze, ista fora) pesmi pa so se pojavljale v predstavi, ki so po mojem simbolizirale ravno ta zlagan aspekt komunikacije, ki sta ga imela lika v igri!

Toliko o samorefleksiji in naj povem še, da če je morda kdo v dvorani zaradi moje prisotnosti slučajno pomislil na moje težave s tisto punco, mu lahko le povem, da se je hudo zmotil, če je mislil da je šlo za to in da si naj pač prebere ta članek, naj pa povem še to, da sem bil tako vznemirjen od teh misli, da to pišem še obut, pa žal seveda spet omenjam to punco, ki bo zaradi tega spet sama sebi laskala, da še vedno mislim na njo, namesto da bi zardela do ušes in se odselila na Luno ob spoznanju kakšna je bila! To da pa še vedno reflektiram o njej pa vsaj dokazuje, da sem jo imel res rad! Naj povem še, da če je človek iskren in če ve kaj pomeni imeti nekoga rad, ne rabi tako zelo dolgo in tako zelo dobro nekoga poznati, da ima lahko to osebo zares rad in da ji lahko da to kar se ljubljeni osebi vsakodnevno mora dati, a vendarle mora biti takšen človek pazljiv koga si izbere, saj je lahko na drugi strani bitje velike hudobije!

Skratka hudo je biti zelo zaljubljen, pa biti še naiven in zelo mlad po vrhu, a za vsakega človeka enkrat pridejo boljši časi in meni se to vse bolj dogaja! Upam da je čim več ljudi razumelo predstavo in da niso zgolj nereflektirano buljili in nič razumeli ali pa celo videli v teh zmenkarijah sami sebe in to seveda v takem smislu da oni pač počenjajo isto in da ni s tem nič narobe! Vedno se pač najdejo tudi takšni, ki se pridejo v gledališče zgolj pokazat, po možnosti s kakšno frfro, ki so jo spoznali preko neta!

V tem prispevku je spet preveč ali so morda celo sami klicaji! Ampak naj kar bodo! Sem tako razpoložen! Upam pa da se vidimo jutri, v petek 28. oktobra v CID-u na Ptuju ob 21.00 uri, kjer bomo tudi rekli kakšno družbeno kritično! Vljudno vabljeni! Vstopnine ni!

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.