Arhiv za mesec Oktober, 2011

16.10.2011

Analiza pesmi Zeppelinov: Bron-yr-aur

Zapisano pod Glasba, Led Zeppelin avtor: samokodela

Danes bom pisal o najkrajši studijski skladbi Led Zeppelinov in sicer je to skladba Bron-yr-aur, ki traja vsega 2 minuti in 6 sekund, skladbo pa igra zgolj Jimmy Page na akustični kitari, le povsem na koncu John Paul Jones doda zadnji akord na klaviature!

Skladbo je Page napisal, ko sta s Plantom po dolgih turnejah bivala in bila na oddihu v hribovski koči Bron-yr-aur(zlate prsi, saj se kraj vsako jutro kopa v zlati svetlobi Sonca, natančna izgovorjava teh besed pa ni čisto znana, saj je valižanščina eden najtežje razumljivih jezikov na svetu, Plant pa je rekel da se izgovori bron-rar ) v južni Snowdonii v Walesu, kamor je Plant hodil z družino na počitnice v času otroštva in ta kraj je navdahnil veliko akustičnih pesmi, ki so se pojavile predvsem na albumu Led Zeppelin III in na ovitku tega albuma je tudi posebno posvetilo temu kraju, a o tem kdaj drugič, ko bom obdelal ta zame najljubši album na svetu! V času ko sta Page in Plant bivala v tej kočici je bila tam še Plantova žena Maureen, njuna 18 mesecev stara hčerka Carmen, Pageva punca Charlotte Martin in rovdija Led Zeppelin-ov Clive Coulson, ter Sandy MacGregor . Page je nekoč rekel, da sta se s Plantom med bivanjem v tej koči šele zares spoznala, saj sta res bivala skupaj, namesto da sta zgolj živela bolj vsak zase, vsak v svoji hotelski sobi na turnejah, ki jih je bilo že na samem začetku zelo veliko!

Eden od glavnih razlogov za toliko nastalih akustičnih pesmi v tej koči je poleg dolgih sprehodov v naravi z akustično kitaro tudi ta, da v kočici Bron-yr-aur ni bilo elektrike(in vodovoda), zato Page ni mogel uporabljati električne kitare, Page in Plant pa sta imela tudi srečo, da so se ravno takrat pojavile audio kasete, ki so zdaj že stvar preteklosti in z njimi sta lahko na diktafon tudi posnela njujino ustvarjanje v valižanskih hribih!

Skladba ima zelo lep aranžma in fraze, odigrana pa je na Martin D-28 kitaro in ima odprto C6 uglasitev (C-A-C-G-C-E). To ni standardna odprti C uglasitev, saj je ena od strun uglašena višje kot bi morala biti, kar omogoča igranje določenih akordov, ne da bi moral prijeti nekatere strune, kar omogoča igranje akordov oz. zaporedja akordov na načine ki so drugače nemogoči, kar daje občutek kot da gre za več kitar ki igrajo hkrati! Page je na posnetku pustil nekaj drobnih brnenj strun, kar doda k pristnosti skladbe! Uporabil je tudi chorus kitarski efekt, s to kitarsko uglasitvijo pa je ustvaril še skladbi Friends(tukaj je bila malo drugačna) in Poor Tom.

Page je uporabil tudi backwards echo efekt, ki ga je prvič uporabil že v skladbi You shook me, oziroma že v skladbi Ten little indians pri skupini The Yardbirds, gre pa za to, da je obrnil snemalni trak na glavo in dodal efekt odmeva, ko pa je vse skupaj spet obrnil nazaj, se je odmev slišal pred signalom, najprej je bil torej slišen odmev nekega tona, šele kasneje pa dejanski ton oziroma zvok! Debel zvok kitare je rezultat posebne uglasitve in efekta backwards echo!

Res gre za prečudovit komad, ki spet pokaže Page-vo izjemno kreativnost in vizijo! Pesem je izšla na albumu Physical Graffiti, posneta pa je bila že v času snemanja albuma Led Zeppelin III, a se ni znašla na tem albumu in je skupaj s še nekaterimi skladbami preostalimi iz snemanj prejšnjih albumov pojavila na šestem albumu Physical Graffiti.

Na albumu Led Zeppelin III pa se pojavi pesem z naslovom Bron-y-aur stomp, pri katere naslovu je prišlo do napake, zato manjka črka r zraven črke ‘y’, gre pa za popolnoma drugačno skladbo, ki tudi ni instrumental in na njej igrajo vsi člani benda.

Jimmy Page je leta 1970 kar nekajkrat v živo zaigral to skladbo, kasneje pa nikoli več. Spodaj bom dodal tudi posnetek iz zelo znanega bootlega Blueberry hill, pa še verzijo kakšnega fana, kjer boste lahko na videu tudi videli igranje skladbe, skratka da boste videli kako se skladba zaigra, notne zapise oz. tablature pa si poiščite kar sami. Skladba pa igra tudi bolj pri začetku filma The song remains the same, ki je eden od osrednjih koncertnih video dokumentov skupine.

Predstavil pa bom tudi verzijo videa nekega fana, ki je posnel pot do koče Bron yr aur in tudi kočo, predvsem pa tudi prečudovito zeleno naravo, prekrasno negovana in oblikovana drevesa ob poti, gozdove in zelenkasto pomladno rastje, ki kakor v kašni mitski, starodavni viteški zgodbi zakrivajo skrivališča srednjeveških upornikov, ki se borijo za pravičnost in vse noči preplešejo ob čarobnem ognju! Ob videu je zavrtel svojo verzijo pesmi, ki jo je težko ločiti od originala, kočo pa sem leta 2007, le nekaj mesecev za tem fanom obiskal tudi jaz!

Skladba je sestavljena iz prelepih liričnih fraz, ki sestavljajo kakšnih sedem posameznih čustveno nabitih sekvenc, ves čas pa gre za ubiranje večih strun s prsti, posebej lep pa je tudi zaključek, saj zadnjih nekaj fraz lepo stopnjuje napetost in hkrati sprosti vso nabrano energijo v zelo doživet zaključek z zelo polnim C akordom, dodatno poudarjenim s klaviaturami!

Skladba je bila posneta v Island studijih leta 1970 in ima tudi odličen aranžma, saj se vsi deli sestavijo v čudovito celoto in pokažejo še en odsev in perspektivo pogleda na mnogo aspektni diamant z imenom Led Zeppelin!

Studijska verzija, album Physical Graffiti, 1975, posneto leta 1970 za Led Zeppelin III:

YouTube slika preogleda

Verzija iz bootlega Blueberry hill, Los angeles forum, 4.9. 1970:

YouTube slika preogleda

Verzija fana in njegovi video posnetki kočice Bron-yr-aur in prelepe narave:

YouTube slika preogleda

Pa še verzija zelo mladega fana, kjer si lahko tudi ogledate kako se ta skladba igra:

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
16.10.2011

Spal sem na eisenponarja

Zapisano pod Humor avtor: samokodela

Spal sem na eisenponarja, ker sem med dremanjem zavozil vlak, ki pelje na sprejemne za AGRFT, ker je edino kar znam igranje samega sebe!

Ampak saj glumit samega sebe znam tudi brez AGRFT-ja!

  • Share/Bookmark
14.10.2011

Che sera, sera, driska

Zapisano pod Humor avtor: samokodela

Che Guevara je prišel k zdravniku zaradi driske!
Pa reče Che: Gospod doktor, jedo sem staro divje kapitalistično kremšnito v turbo bogatunsko šminkerskem motelu in sem dobil drisko!
Pa pravi doktor: Che sera, sera, karkoli že bo naj še en čas bo, če ste jedli pokvarjeno kapitalistično kremšnito, čez čas pa že ta gnili, divji, smrdljivi kapitalizem premagamo!!

  • Share/Bookmark
11.10.2011

Moja skladba tehnično odobrena na radiu Tednik Ptuj

Zapisano pod Glasba, Moje življenje avtor: samokodela

Na radiu Tednik Ptuj so tehnično odobrili mojo skladbo in zdaj je vse na urednikih! Najprej bo pesem šla v oddajo Slovenska glasba, ki je na sporedu vsak torek ob 20.00, torej danes, a ne vem če bo danes že na vrsti, oziroma če bo sploh, odvisno od urednice! Vsekakor je treba glasovati, če želite da se pesem vrti, saj takšna glasba ravno ne prevladuje na Radiu Tednik kot vemo! Zato vse ki jih jim je skladba všeč lepo prosim, da zanjo glasujete! Hvala!

Preko spleta lahko poslušate tukaj: http://www.radio-tednik.si/si/index.php v desnem zgornjem kotu strani kliknete , frekvence na radiu pa so 89,8 ; 98,2 ; 104, 3 Mhz !

So pa na radiu Tednik tudi glasbene želje in sicer vsak delovnik od 14.05 do 14.30 in v nedeljo od 20.00 do 24.00 in lahko seveda prosim kličete in izrazite željo, tako da bodo tudi poslušalci ki moje glasbe ne poznajo preko neta, lahko slišali mojo pesem! Hvala že vnaprej!

Tukaj je ta skladba, ki je že bila objavljena na blogu, v prvih sekundah se za trenutek pojavi čisto tiha motnja, še preden začnem peti, a tega na radiu ne bo, le na youtube verziji se mi je to pojavilo in je skoraj neopazno! To pišem da ne boste mislili da so pesem odobrili kjub temu rahlemu poku na začetku, te drobne motnje namreč na radiu ne bo!

YouTube slika preogleda

Kakšen Radio Študent bi bil vsekakor bolj primeren ali Val 202, a nisem posebej uveljavljen in je izven domačega mesta še težje spraviti svojo pesem na radio!

  • Share/Bookmark
10.10.2011

Moj koncert v CID-u na Ptuju: 28.10. 2011

Zapisano pod Glasba, Moje življenje avtor: samokodela

V petek 28.10. 2011 imam ob 21.00 koncert s spremljevalnim bandom(Bernard Pintar kitara, Vid Erčevič bas in Aleš Zorec bobni) v Centru interesnih dejavnosti na Ptuju, Osojnikova cesta 9!

Vljudno vabljeni!

  • Share/Bookmark
10.10.2011

Analiza pesmi Zeppelinov: Ten years gone

Zapisano pod Glasba, Led Zeppelin avtor: samokodela

Začela se je jesen. In dobro je, da se listje še ni zares obarvalo v vse svoje nove barve, saj se mi zdi pisanje o pisanem kolažu jesenskih dreves preveč podobno nereflektirani najstniški poeziji, a prav tople jesenske barve, še posebej rumena in rdečkasta sta razlog da bom danes pisal o skladbi, ki spada že med nekoliko bolj znane kompozicije Led Zeppelinov, čeprav sem bolj znane in zelo znane pesmi obljubljal šele čisto proti koncu. Ta pesem pa prihaja iz albuma Physical Graffiti, od koder je večini sicer znana predvsem skladba Kashmir, a vendar je tudi pesem Ten years gone med bolj znanimi! Gre za dvojni album na katerem je precej pesmi, ki so Zeppelinom ostale od prej, a Ten years gone je bila posneta prav za album na katerem je bila, avtorja pa sta Page in Plant.

O tej pesmi pa bom pisal zato, ker sem skladbo vedno dojemal kot jesensko pesem in sem jo najraje poslušal tako, da sem ob tem gledal skozi svoje okno, na parkirišče za ptujsko bolnišnico in opazoval magično obarvane liste, v različnih odtenkih toplih barv! Skladba se začne z A dur akordom in prav A dur mi je vedno pred oči pričaral rumene in rdečkaste vodene barvice iz osnovne šole, s katerimi mi ni nikoli uspelo nič drugega kot predvsem packanje! Page pa najde tudi idealen zvok za svojo kitaro, ki mi te odtenke samo še dodatno poudari.

Skladba je poleg Stairway to heaven in Achilles last stand ena tistih, kjer je Page harmoniziral kitare! Nasnemaval je seveda zelo velikokrat, a v teh treh skladbah se je zelo natančno in dodelano lotil harmonij. Skladba se torej začne z A dur akordom, ki ga Page zaigra skozi plate reverb, to je efekt ki ima danes tudi svojo digitalno različico, takrat pa je šlo za analogni efekt in sicer za kovinsko ploščo, v katero so spustili zvok in plošča se je tresla, senzorji pa so ta zvok zaznali in zaradi tega se pri začetnih akordih zdi, kakor da zvok ‘zacveti’ in se razpre ;) in razširi po prostoru! Po nekaj akordih se pridruži Jones na basu, ki je bil zaradi svojega zvoka, ki je skoraj povsem brez odmeva, najbrž priključen kar direktno v mešalno mizo.

Potem pa Page preide v drug rif in že doda prvo nasneto kitaro, ki je nekoliko distorzirana. Pesem po štirih ponovitvah fraze preide nazaj v prvotne akorde in tukaj vstopi Plant s čudovito melodijo in verzi o prvi ljubezni, ljubezni ki jo moraš pustiti za sabo in jo poskušaš prijeti za rokav, ter pripeljati nazaj, a je izginila za vedno. Plant začne nizko, ko pa Page ponovno zaigra distorziran rif in se vključi tudi Bonham s svojim subtilno-glasnim igranjem, pa Plant švigne vse do visokega C-ja in to v trenutku ko zapoje besedo ‘feel’(občutim)!

Skladba se vrne nazaj na začetne akorde, bobni ponehajo, Plant doda naslednji verz in ko že mislimo da bomo že tretjič doživeli težki rif, začne Page igrati eno najlepših solaž kar sem jih kdaj slišal! V ozadju dodelan basovski aranžma, izjemna ritem kitara in pavke ustvarjajo prelepo podlago, Page pa igra izjemno emocionalne fraze z le zelo rahlo distorziranim tonom, tako da ostane v stiku z zvokom, ki ga je ustvaril pred solažo in tako vpelje v skladbo nov element in hkrati lepo naveže na teme, ki so se pojavile pred tem.

Solaža je sestavljena iz prekrasno fraziranih visokih notnih kombinacij, ko strune jočejo pod Page-vimi prsti in ustvarjajo prečudovito melodično napetost, vmes pa Page igra po notni višini padajoče fraze, ki sprostijo napetost, a jo hkrati stopnjujejo, saj gre za fraze nabite z veliko energijo, kjer se Jimmy posluži svoje sposobnosti ustvarjanja zvočnih valov, torej ustvarjanja melodij s pomočjo hitrega igranja velikega števila notnih kombinacij!

Iz solaže pa skladba preide direktno v zelo intenziven part, kjer je dodanih veliko novih elementov, a kitara ki je igrala uvod in akorde pod solažo je še vedno z nami, le malo je spremenila ton s pomočjo gumba ali dveh na Pagevi šest strunski prijateljici. Nasnetih in harmoniziranih pa je še več kitar, ki na eni strani igrajo rife na nizkih strunah, na drugi strani pa na koncu vsakega mogočno odpetega Plantovega verza kitara odigra himničen akord, ki zveni emocionalno in harmonično in je najbrž odigran na prostih strunah, saj zveni tako polno in odprto, kakor da je Page uglasil kitaro na prav ta akord, da je lahko udarjal po njem brez da je stiskal strune z levo roko! Page je nasploh uporabljal veliko alternativnih uglasitev, v devetdesetih pa je imel tudi kitaro Gibson Transperformance, ki v nekaj sekundah spremeni uglasitev v katerokoli drugo in sicer s pomočjo elektronike, motorčkov pripetih na strune in raznih senzorjev(temperatura, vlažnost)!

Ko Plant odpoje ta part skladbe, sledi izhod z večimi lepo harmoniziranimi kitarskimi linijami, nato pa pesem preide nazaj v rif, ki smo ga spoznali že po osnovnih akordih v uvodu, Plant ponovno začne peti, Page pa nam da že manjšo priložnost spoznati zaključek pesmi, saj na ta rif, ki bo tudi končal pesem, nasnemava vse več kitar, zato se intenziteta skladbe vse bolj stopnjuje! Ta intenzivnost pa se spet nenadno umiri v uvodne akorde, v ta del pa divja rock sekcija pade preko zelo lepo in tiho ‘odbendane’ note, ki torej počasi izzveneva v osnovne akorde! Plant zapoje zadnjo prečudovito kitico in nato sledijo vsi člani benda s polno močjo, Page pa dodaja in dodaja kitare, ki jih je na samem koncu kar štirinajst!!!

Plant pa poje svoji ženski ‘Nikoli te ne bom zapustil’ in ‘Deset let je minilo in borim se naprej z vso silo’, tako nekako bi lahko rahlo nerodno in na hitro prevedli ‘Ten years gone, holding on’, čeprav mislim da bi moral biti ta verz zapet bolj razločno in večkrat tako kot v verzijah v živo, saj gre za zelo lepo in melodično linijo, ki vsebuje tudi naslov skladbe in škoda da niso že v studijski verziji kar se tiče Planta zaključka malo bolj dodelali!

V skladbi se večkrat sliši priklapljanje kitar(2:59,5:44,5:47)delček skladbe v začetnih akordih je malo podoben skladbi Beatlesov Band on the run, ponekod pa se sliši škripajoč bas pedal, ki cvili pod Bonhamovo težko nogo, kot se to žal sliši tudi v Since I’ve been loving you(sploh v uvodu, ko so ostali inštrumenti tihi) in še v kakšni skladbi, na primer v The Ocean.

V živo je Page skladbo igral z B bender Fender kitaro, kjer je s premikanje vratu kitare bendal strune in tako je na začetku bendal Asus2 in dobil A dur, nato pa spustil bend in spet dobil Asus2 in vse to se lepo vidi v Knebworth videu! Jones pa je igral tri vratni inštrument, ki je vseboval dvanajst strunsko in šest strunsko kitaro, ter mandolino, ki jo je uporabljal za pesem Going to California! Skladbo so igrali na ameriški turneji leta 1977 in v Knebworthu v Angliji in sicer le na prvem koncertu 4. avgusta! Spodaj je ta verzija, ki ima zelo emocionalen a preprost solo povsem na koncu in verzija iz Los Angelesa 23. 6. 1977 in sicer iz L.A. foruma, kjer band na koncu vrhunsko improvizira in precej podaljša pesem!

Zdaj pa še k besedilu!

Then, as it was, then again it will be
and though the course may change sometimes
rivers always reach the sea

Blind skies of fortune, each have separate ways
On the wings of maybe, downing birds of prey
Kinda makes me feel sometimes, didn’t have to go
but as the eagle leaves the nest, he’s got so far to go

Changes fill my time
Baby, that’s alright with me
In the midst, I think of you and how it used to be

Did you ever really need somebody and really need ‘em bad
Did you ever really want somebody, the best love you ever had
Do you ever remember me, baby, did it feel so good
’cause it was just the first time, and you knew you would

Do the eyes not sparkle, senses growing keen
Taste the love along the way, see your feathers preen
Kinda makes me feel sometimes, didn’t have to go
We are eagles of one lair, the nest is in our soul

Vixen in my dreams, with great surprise to me
Never thought I’d see your face the way it used to be
Oh, darlin’, oh, darlin’, oh, oh darlin’, hey-yeah, oh darlin’
I’m never gonna leave ya
Ten years gone, holdin’ on, ten years gone/
I’m never gonna leave ya
Ten years gone, holdin’ on, ten years gone
Ten years gone, holdin’ on, ten years gone
Ten years gone, holdin’ on, yeah, yeah
I said
Ten years gone, holdin’ on, ten years gone
I said, I’m never, I’m never, I’m never, oh, woo, yeah, yeah

Plant je v pesmi napisal zgodbo o punci, njegovi prvi ljubezni, s katero je hodil preden je bil v Zeppelinih in s precejšnjo hudobijo mu je postavila ultimat ali ona ali muzika! Plant takrat sploh še ni bil uspešen, tako da je šlo predvsem za različne poglede na svet, življenje in načrte za prihodnost in Plant seveda kljub neuspehu ni mogel pustiti glasbe, svoje velike ljubezni in zato sta se žal razšla.

Pesem torej govori o prvi ljubezni in o tem kako človek poskuša vse skupaj rešiti, a mu na neki točki to več ne uspeva in vse skupaj se konča. A čeprav se ljubezen konča, se začne nova, kakor se je začela prejšnja in čeprav se tok rek včasih spremeni, vedno pridejo do morja, morja ljubezni! V Plantovo življenje bo torej prišla nova ženska ali pa se morda kdaj spet sreča s tisto prvo ljubeznijo, čeprav je v intervjuju dejal, da je ona dandanes najbrž precej srečna v dokaj tipičnem, povprečnem, vsakdanjem življenju z majhnim športnim avtom in pralnim strojem in da je skoraj nemogoče da bi končala skupaj, že zato ker je Plant imel družino, a je rekel da bi on morda še lahko našel stik z njo, ona pa najbrž ne, ker ‘bi se preveč smejal’ in skratka živel drugače kot živi ona in kar je minilo je minilo, ten years gone!

Nato poje da sta letela vsak po svojem nebu, ki včasih zaslepi in zato so nekatere stvari odvisne od tudi sreče, ki lahko prinese tudi nevarno spuščajoče se ptice roparice, čeprav bi lahko bila to tudi zaljubljenca, sploh ker je njegova punca kasneje v pesmi opisana kot precej hudobna in bi torej lahko bila ptica roparica, včasih pa se mu tudi zdi, da bi lahko ostala skupaj, a ko orel zapusti gnezdo, ima še toliko vsega pred sabo!

Ko se razideta spremembe napolnijo Plantovo življenje in vse to sprejema, a razmišlja o njej in kako je bilo.

Ko se konča Page-va solaža, pa sprašuje žensko ali se kdaj spominja prve ljubezni, ki je najlepša ker je prva in se je zato vsak spominja, a vsak se spominja tudi bolečine ko se je zveza končana.

Potem pa pove, kako se oči še vedno včasih zaiskrijo ob spominih in spoznanjih ki pridejo z leti, ko človek vse bolje razčlenjuje detajle življenja, kar se je zgodilo pri obeh, opazil pa je tudi, da so njena peresa čistejša, da je postala boljša in zato ga spet vleče nazaj in razmišlja o njej, da bi se vrnil, a potem se pomiri da sta še vedno v skupnem gnezdu in to gnezdo je v njujinih dušah.

Zaključi pa s tem, da je jo videl kakor hudobno in zvito lisico v svojih sanjah in da si ni mislil, da jo bo še kdaj videl takšno kot je bila takrat do njega!

Plant pa seveda zaključi z optimizmom in s svojo pošteno dušo tej punci zapoje, da je nikoli ne bo zapustil in ji v srcu torej še vedno namenja ljubezen in prijaznost, čeprav zaradi njenega lisičjega temperamenta že tako dolgo nista skupaj, da je minilo že deset let, a on še kar vztraja na svoji poti in se bori in je seveda tudi že veliko dosegel.

Jaz pri svojih letih punce sploh še nisem imel in vse ljubezni sem doživel ne da bi se uresničile in upam da se bo to kmalu spremenilo! Zato naj zaključim le s tem, da je bila moja prva velika neuresničena ljubezen sošolka iz srednje šole in prav to pesem sem ji zavrtel ko smo bili v jeseni v tretjem letniku v mladinskem domu Štrk(ki pa še vedno ni prinesel nobenega otroka ;) in ga še lep čas ne bo, ker ni izpolnjenih precej pogojev da bi imel družino), zato je to skoraj zagotovo prva pesem Zeppelinov, ki jo je slišala v življenju!

V sobi so bile tudi druge punce, ki so ob tej skladbi kar dobile velike oči, ona pa je neprizadeta brala naprej neko bedno najstniško revijo in je bila če gledam nazaj bedna kot ponavadi, a jaz sem moral na zelo težek način spoznati kakšna je!

Seveda pa si kot pri vsaki poeziji poskušajte besedilo razložiti tudi sami, po svoje!

Ok poslušajte zdaj to prekrasno pesem! Čudovita poezija je to, glasba pa je tudi nepopisno lepa!

Spodaj najprej studijska verzija, potem verzija iz 23.6. 1977 iz Los Angelesa in nato še verzija 4.8. 1979 iz Knebwortha Anglija, pred 200.00 ljudmi, potem pa še verzija Page/Black Crowes iz leta 2000, kjer sta igrala še dva kitarista, zato je pesem bližje studijski verziji kot v času Zeppelinov, pevec pa lepo improvizira vokalno melodijo!

Studijska verzija, 1975, Physical graffiti:

YouTube slika preogleda

V živo, 23.6. 1977, Los Angeles forum(Plant na začetku pove, da s tri vratno kitaro nastopa John Paul Loony Two Slacks(dve levi roki) Jones in da to daje publiki priložnost, da se igra igro Spot the loony, kar izvira iz Monty Python skeča, potem pa govori o komadu, Bonham pa ga namerno moti z bobni)! Na koncu komada odličen več minutni jam! :

YouTube slika preogleda

V živo 4.8. 1979, Knebworth, Anglija! Zelo emocionalen in kratek zaključek, kratek sploh glede na verzijo iz 1977, Page pa zelo emocionalno odigra tudi uvod in vnaša lepe melodične note, ki jih v studijski verziji ni, saj tam le udari po akordu:

YouTube slika preogleda

Page in Black Crowes, 10. 7., 2000, Wantagh, New York US, Jones Beach Amphitheater, pevec Chris Robinson lepo improvizira melodijo, velikokrat pa tudi ponovi na koncu skladbe ‘Ten years gone, holding on’, kar se mi zdi lep in pomemben del vokalne melodije in ta del ni adekvatno zastopan v Zeppelin studijski verziji, v živo pa na srečo je, tudi pri Zeppelinih, ne le pri Crowes-ih!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
7.10.2011

Dober pregled nad dogajanjem

Zapisano pod Družbena kritika, Humor, Moje življenje, Poezija in proza avtor: samokodela

Danes sem imel dober pregled nad dogajanjem,
bil sem v sobi, z belim raziskovalcem mojega uma,
ki sem mu dokazal svojo zdravo pamet,
tudi z besedami ki mu ne gredo najbolj v glavo,
zato sem šel domov, kljub temu
da so mi v pisarni moj širni pogled,
ves čas zakrivali roji muh,
ena pa mu je že prej prišepnila,
da sem se glasno drl na Kreslinovem koncertu,
a zamolčala je seveda, da je Kreslin to hotel,
saj nor bi bil, če bi mislil,
da se mora tako lepe pesmi dreti sam!

A ker se z očetom zelo poredko še kdaj sprema,
za stvari preveč nepomembne za prepir ,
kot pač vsak se človek kdaj,
bom dokazal da nisem od muh,
prepire pustil bom zares za sabo,
da doktorjem dokažem,
in s tem figo jim pokažem,
da doktor fig je tisti,
ki ima diplomo iz modrosti!

  • Share/Bookmark
6.10.2011

Lepo je iti med ljudi!

Zapisano pod Humor, Poezija in proza avtor: samokodela

Pesem Lepo je iti med ljudi, napisana v dveh različnih stilih! Prvi del je bolj šaljiv in strarinski stil k temu doda, drugi del pa je bolj sodoben in poetičen!

Lepo je iti med ljudi,
ko zares vedo kdo si!

Ko vedo da ti um dela,
in jim prijeten čas moja družba dela,
ter se naredi kaj dobrega,
ko se s Kodelom dela,
kdor pa me žal ne mara,
pa naj ve, da se lahko le oddalji,
saj če pride blizu le zato,
da mi zgago dela,
po novem kaj kmalu ugotovi,
da ga ni načina da me zruši,
saj je moj um zdaj ves prebujen
in ker mi še pogum do konca dela,
jim pokažem, da sem vedno imel v sebi
svoje ustvarjalno glasbene moči,
le da nisem bil prepričan v njih,
zato vam povem,
ko že razmišljate,
kaj si bom drznil reči,
če bom morda zinil da sem veliki nekdo,
kar vas skrbi
saj veste da je to lahko le nekdo,
ki je pustil za sabo res veliko izjemnega dela,
in da se nekdo ne da zlahka premetati v Kodela,
brez veliko dela in ustvarjalnih kreacij povsem novih črk
in skrbi vas
kdo si pravzaprav mislim da sem,
zato vam torej naznanim,
da sem Samo Kodela,
a zdaj sem takšen, da mi um vedno dela,
in ker mi um vedno dela,
naj mi drugi dajejo nazive,
jaz bom ostal samo Kodela,
ki je srečen samo ko dela
kar najraje dela,
in je srečen,
da lahko dela prav vse kar si zaželi
saj ve kam stopa, kako ubran korak se dela
in ga ljudje imajo radi,
mu pustijo da je Samo Kodela
in vse bolj želijo si dobiti podarjeno
to kar dela,
a pri tem naj vejo,
da podarjanje pač ni dovolj,
če hoče jesti kruh
ki ni ga kupil stari Kodela,
ki že predolga leta dela!

Zdaj v srcu čutim plamen,
kak zelo genijalni so vsi ti ljudje,
ki mi toliko pomenijo,
ki me imajo radi,
takšnega kot sem,
po vseh teh letih izgubljenosti,
ko sem moral tudi najpametnejšim
toliko dokazati,
tudi tistim mnogim ki so o meni
skoraj vedno mislili le lepe stvari,
sem moral pokazati vse kar znam
in premorem v duši,
in so me začutili,
ker znajo imeti radi vsakega,
ki zna imeti rad,
kako so genijalni,
ker ljubijo grandiozno veličino
in talentiranost srčnega, vaškega pijančka,
ki s polivajočim vinom riše
slikarsko mojstrovino
na asfalt
in na klopci sanja da je
na večerji z Van Goghom,
oba tako srečna, mirnega duha
in ljubijo v uničujočem trpljenju izgubljenega
srčnega glasbenika bogataša,
ki se omamljen od heroina,
zgrudi na vrtnih stopnicah svojega posestva,
kakor izgubljeni klošar,
ker ga je zapustila ljubezen njegovega življenja,
brez moči, se zgrudi kot berač,
nikogar ni od vseh milijonov,
ki prisluhnejo le njegovi pesmi.

Takšne srčne ljudi,
srčne ljudi, ki so bogati geniji,
takšne srčne ljudi, ki so zapuščeni klošarji
ali ki so kar oboje naenkrat se zdi,
še posebej čutijo vsi ti ljudje,
vsi ti genijalni ljudje okrog mene,
kajti genijalen je tisti,
ki ima v duši dobroto!

  • Share/Bookmark
5.10.2011

Poezija:Bor

Zapisano pod Poezija in proza avtor: samokodela

Vizualna poezija, pesem Bor, napisana v obliki borovega drevesa! Najboljše pri tej pesmi je to, da sem jo napisal v obliki bora brez da bi se zavedal, en kolega me je opozoril na to!

  • Share/Bookmark
4.10.2011

Moja koncerta: Muzikafe in Cid Ptuj

Zapisano pod Glasba, Moje življenje avtor: samokodela

Konec oktobra imam koncert v Cidu na Ptuju, točen datum sledi zelo kmalu!

Hvala Nina Milošič!

Še posebej pa sem ponosen, da imam drugo leto kot del uradnega programa koncert v ptujskem hramu kulture Muzikafeju!

Zelo veliko mi pomeni da bom del kulturnega dogajanja v tem prijetnem in gostoljubnem prostoru, kjer se je zgodilo že veliko prekrasnih koncertov in drugih dogodkov!

Hvala Igor in Stanka Vauda Benčevič!

Vljudno vabljeni!

  • Share/Bookmark