Arhiv za mesec November, 2011

30.11.2011

Parkerka Sarah Jessica Parker

Zapisano pod Humor avtor: samokodela

Igralka Sarah Jessica Parker je končno ugotovila, da nima skoraj nobenih igralskih sposobnosti, zato se je odločila slediti namigu svojega priimka in je postala parker-ka avtomobilov v nekem ameriškem hotelu! Ker je bila v njenih dosedanjih vlogah seksualnost zelo izpostavljena, se je tudi odločila da se bo povsem uniformirala in celo oblekla ‘po moško’, da tako pokaže da je resna punca, ki zmore celo kakšno čez plot skakajočega dedca vredno delo, po novem pa se je usmerila tudi v katoliške vode in je zanjo seks stvar zmotne preteklosti, saj bo odslej nosila uniformo kot njene velike vzornice nune, ki so bile baje glavna inspiracija za serijo Seks v mestu!

Deset razlogov zakaj Seks v mestu smrdi(po ribah):

http://www.misanthropytoday.com/10-reasons-why-sex-and-the-city-sucks/

  • Share/Bookmark
29.11.2011

Moja nova skladba Pot na Venero

Zapisano pod Glasba, Moje življenje avtor: samokodela

Moja nova skladba Pot na Venero je sicer že starejšega datuma, a šele zdaj zares dodelana! Gre za hitro in zelo intenzivno skladbo z nasnetimi kitarami! Imam pa manjše probleme z zvočno kartico in vokal rahlo hrešči, zato si skušajte predstavljati da poslušate vokal posnet v tridesetih letih 20. stoletja, pa bo čisto ok!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
28.11.2011

Zaljubljeni posebnež

Zapisano pod Družbena kritika, Humor avtor: samokodela

Živel je fant, ki mu je bilo tuje razmišljati o tem kdo je poseben in kdo ne! Vedel je, da so nekateri ljudje zanj posebni, kaj drugega pa mu je bilo nesmiselno razmišljati!

A vendarle je nekega dne spoznal da je nekaj posebnega! Bil je zelo zaljubljen v neko punco, ki pa je bila kurba in je z fanti le seksala, z zaljubljenim fantom pa ni hotela biti, ker ji je bila ljubezen nekaj neznanega, nekaj kar ni čutila in razumela in tudi uživala je v tem da ga zavrača, zato mu ni dovolila da se druži z njo, malo pa se ji je vendarle smilil in ga ni želela zgolj izkoristiti!

Fant je bil zelo žalosten in včasih so se mu fantje ki so bili z njo, pa četudi le enkrat, zdeli srečneži in ljudje ki so doživeli nekaj posebnega!

Zato je začel razmišljati o besedi ‘posebnost’! Nekega dne se mu je z nasmeškom utrnilo! Seksa lahko z njo skoraj vsak, on pa je eden redkih, če ne celo edini ki z njo ne more seksati, pa naj se še tako trudi! Torej je nekaj posebnega!

Tako je razmišljal in nadaljeval svojo vsakdanjo pot po cesti, ter tuhtal kako poseben je prav vsak človek, ker
ker gre vendarle vsak po svoji cesti, pa četudi večina po takšni ki jo je tlakoval nekdo drug in čeprav je vsekakor menil da so nakateri bolj posebni, je vedel da biti poseben na pravi način ni nič napačnega!

Biti poseben, ponosen na svoje sposobnosti, karakter, drugačnost in talente, biti bolj drugačen od večine in se zavedati da so te lastnosti resnične(ne pa umišljene kot pri nekaterih) in se hkrati še zavedati, da kljub temu ni dobro biti vzvišen in ohol, ampak skromen ker si le majhna, minljiva pikica v neskončnem vesolju, tako razmišljanje je čisto vredu!

In spet si je ponovil: ‘Vsak je poseben, vsak je unikat, pa četudi so premnogi skoraj roboti, ima vendarle vsak prav posebno srce vsaj takrat, ko začuti stvari ki jih včasih čuti, ker so to stvari ki so včasih jasne vsem, ko začutijo tiste v katerih bakla ljubezni in dobrote še posebej močno gori!

  • Share/Bookmark
28.11.2011

Analiza pesmi Zeppelinov: That’s the way

Zapisano pod Glasba, Led Zeppelin avtor: samokodela

Skladba That’s the way iz albuma Led Zeppelin III, ki je moj naljubši album Zeppelinov in najljubši album nasploh, je nastala v Walesu ob koncu daljšega sprehoda, ki sta ga naredila Page in Plant po valeških hribih! Usedla sta se, Page je začel pobrenkavati akorde in Plant je zapel melodijo in prve besede besedila, saj je Plant-a pokrajina zelo navdahnila in Page pravi da se še zdaj spominja grape kjer sta sedela. Ob sebi sta na srečo imela kasetni snemalnik, oziroma diktafon, saj so se prav takrat pojavile prve kasete, ki so zdaj že skorajda povsem izginile iz uporabe. Idejo sta posnela in se vrnila v kočico Bron-yr-aur posajeno na enega izmed gričev, iz katerega je hiška strmela proti sončni dolini, ki se je odpirala kakor zlate prsi, zlato nedrje narave pod toplimi žarki! Bron-yr-aur namreč v valižančšini pomeni zlate prsi in v kočici s tem imenom, sta Page in Plant skupaj z Page-vo prijateljico Charlotte Martin, ter Plantovo ženo, ter njuno hčerko Carmen in dvema roadijema Cliveom Coulson-om and Sandy-em MacGregor-jem počitnikovala(tukaj je Plant počitnikoval z družino kot otrok, narava je zelo lepa, ob poti do hišice pa so zelo umetelno oblikovana drevesa) po napornih turnejah v letih 1968, 69, 70. Page je tudi povedal, da je tukaj prvič zares spoznal Planta, tukaj sta tudi napisala veliko zelo lepih skladb, Plant pa je leta 1994 na koncertu Unledded dejal, da je bila Page-va hčerka Scarlet spočeta kakšne pol ure po nastanku skladbe That’s the way, osebno pa dvomim da je otroka donosil Plant :) ,

Jimmy se je produkcije skladbe lotil zelo natančno in dovršeno! Vse do današnjega dne še nisem slišal akustične kitare ki bi zvenela tako lepo! Akorde ki jih je Jimmy ubiral v uglasitvi odprti G, je znal tako lepo odigrati in hkrati tako dobro posneti, da zelo zanimiv ritmičen vzorec res preplavi poslušalca z emocijo. Le redko katera skupina je znala tako lepo posneti akorde akustične kitare. Akordi so za mnoge kitariste nekaj kar uporabljajo večino časa svojega igranja, prav tako so velikokrat edino kar se naučijo mnogi najstniki na kitaro, Jimmy pa je ne samo zelo lepo igral akorde in seveda znal uporabljati še nešteto drugih tehnik in pristopov, ampak je znal akorde tudi tako dovršeno posneti, da so zveneli dovolj glasno, prodorno in odprto, ter himnično, poleg tega pa je uporabljal veliko alternativnih uglasitev in na zelo originalen način ritmično udarjal po strunah!

V tej skladbi je igral še pedal steel kitaro(vodoravno kot citre postavljen kitarski vrat, na katerem se strune krajša z železnim tulcem, uporabljajo pa se tudi pedali, zato pedal steel))

Pedal steel guitar:

kar da skladbi nekoliko country-evski prizvok, igra pa tudi dulcimer(posebna vrsta čembala(boljšega prevoda nisem našel), ki se obesi okrog vratu in igra kot kitara),

Dulcimer:

povsem na koncu, v zadnji sekciji, pa je Page odigral tudi bas kitaro!

John Paul Jones je dodal precej preprosto mandolinsko linjio, saj je predvsem pobrenkaval, že v enem letu pa je po veliko nastopih v živo, na mandolini zelo, zelo napredoval, kar se najlepše sliši na raznih bootlegih in uradno izdanih live albumih, pa tudi na studijski verziji skladbe Going to California!

Bonham je v zadnjem delu skladbe igral tamburin!

Kot pomembno posebnost skladbe naj omenimo efekt ki se imenuje backwards echo, kjer se snemalni trak obrne naokrog in potem doda odmev in ko se trak obrne v pravo smer, se sliši odmev pred samim signalom, večinoma pa je seveda tako, da najprej slišimo nek zvok in nato njegov odmev in tudi pri snemanju je tako, razen če uporabimo tehniko backwards echo, za katero Page trdi, da jo je že v času Yardbirds-ov izumil on za skladbo Ten little indians, čeprav bi jo naj uporabili že The Beatles-i v skladbi I’m only sleeping! Efekt da zvoku dodatno debelino, poleg tega pa pričara občutek da skladba teče nazaj!

Skladba ima osnovni akustičen rif iz skupine treh akordov, potem ima refrenski del, kjer so novi akordi in še zaključno pasažo z nekaj dodatnimi novimi akordi, kjer je backwards echo najbolj opazen, zares najbolj opazen pa je v trenutku 4:33, ko se zadnja sekcija tudi začne!

Kar se pa tiče neumnosti o skrivnih sporočilih, če vrtimo nazaj Stairway to heaven, pa je to neumnost, saj Zeppelini nikoli niso sporočali nič negativnega, poleg tega je nemogoče vedeti katere besede je treba posneti v smeri naprej, da se bodo potem ob vrtenju nazaj slišale neke besede, ki bi jih band rad slišal oziroma ustvaril, predvsem pa vse skupaj na ljudi ne bi imelo nobenega efekta, basist Zeppelinov pa je rekel, da bi če bi to delovalo, bi vsak album imel posneto ‘kupite ta album’! Plant pa je celo rekel, da je jokal ko je prvič slišal to novico po radiu! Zeppelin-i torej kljub mnogokrat prisotnemu mističnemu vzdušju, niso nikoli bili usmerjeni v karkoli negativnega, bili pa so na pozitiven način osvobojeni sodobni umetniki, ki so se kritično rešili nekaterih spon družbe, ter spon religij in zastarelih filozofij in zaživeli v pozitivni, ustvarjalni umetniški svobodi in čeprav se sploh o Page-u marsikaj govori, ni bilo njegovo mistično duhovno raziskovanje raznih mislecev v resnici prav nič negativnega, čeprav je važno predvsem to, da je Page vrhunski glasbenik in četudi jaz osebno ne bi bil ravno zadovoljen, če bi Page o čemerkoli razmišljal na neumen način, pa bi mi bilo še vedno najbolj pomembno da je vrhunski kitarist, glede razmišljanja pa je konec koncev zares pomemben le tisti ki piše besedila, ker lahko piše neumnosti, če ima slabo življenjsko filozofijo, a pri Plant-u temu vsekakor ni bilo tako!!

Uf zdaj smo pa res zašli od skladbe That’s the way k Stairway to heaven, ki jo bomo obravnavali povsem zadnjo in da pridemo nazaj v pravo smer in rečemo ‘that’s the way’, se posvetimo še besedilu, te precej temne pesmi, ki pa seveda spet teži k svetlobi in optimizmu, ne pa k negativi, ki je pri Zeppelinih kot rečeno v prejšnjem odstavku, ni!

Pesem govori o ljubezenskem paru ali morda tudi o prijateljih(v tem primeru govori fant fantu), ki so ju življenjska dejstva na katera nista imela veliko vpliva, ločila! Plant je povedal da pesem med drugim govori tudi o nasilju, ki so ga v nekaterih bolj zaostalih ameriških zveznih državah vzganjali nad Zeppelini, ko so jim pred koncerti včasih grozili tudi z orožjem, Zeppelini pa so v teh časih videli tudi nasilje nad proti vojnimi protestniki in nad njihovo publiko, saj je policija včasih napadala množico le zato, ker so med koncertom vstali in navdušeno ploskali!

Besedilo je pisano z vidika punce, ki v času sprememb še naprej živi tipično, vsakdanje življenje in svojemu fantu pove, da ji je težko in da ne ve kaj bi in da bo najbrž morala narediti to kar od nje hoče mama, torej starejša in v mnogih primerih drugače misleča generacija in da vendarle ostaja pri tem, zato ne more verjeti, da si njen prijatelj pušča dolge lase, med tem ko je ona zadovoljna s tem da cel dan dela svoje delo, prijatelja pa vidi kot nekoga, ki je v temnejšem delu mesta, kar bi lahko bila tudi aluzija na diskriminacijo črncev in njihove upore! Plant je namreč povedal, da so v pesmi tudi družbene in ekološke teme in tukaj lahko torej z veseljem ponovno povemo, da so Zeppelini imeli v svoji glasbi tudi nekaj družbene kritike, čeprav ne ravno veliko in ne na posebej očiten način. Punca pa potem tudi ugotovi, da je njen prijatelj očitno začel živeti drugače in da se več ne opazita in da ji mama pravi da bo moralo tako ostati, kot govori refren!

Po prvem refrenu pa pridejo ekološke teme, ko punca vidi svojega prijatelja kako stoji v parku ob reki(tukaj si vedno predstavljam ptujski park on Dravi) in opazuje mrtve ribe, potlej pa ga opazi kako poljublja drobne rožice in ga hkrati užalosti do solz, ko mu reče da je vse rojeno za to da umre in da zato nič ni zares pomembno.

In potem na koncu še enkrat vprašanje in opozorilo za vse tiste ki sploh ne želijo več poslušati in so obrnili svoja ušesa vstran, da naj še enkrat pogledajo na celotno situacijo in razmislijo če je prav tako kot je! In potlej spet žalosten refren, ko mama dekletu pravi da bo tako ostalo!

Robert prav refren zapoje z največjo močjo, emocijo in integriteto, zelo lepe pa so tudi spuščajoče harmonije, ki so posnete na koncu drugega refrena! Pesem je lep dokaz Plantovega ponosa in odločenosti da vztraja v uporniškem življenju!

Ena izmed treh, morda štirih bolj znanih pesmi iz albuma Led Zeppelin III! Prisluhhnite tej lepi akustični skladbi!

Spodaj seveda najprej studijska verzija, potem meni naljubša live verzija iz Toronta 1971, nato še verzija iz albuma BBC sessions prav tako iz leta 1971, potem pa še verzija iz albuma How the west was won, kjer lahko slišite res zelo dodelane mandolinske parte in potem še video iz Led Zeppelin DDV-ja izdanega leta 2003, gre pa za posnetek iz Londonskega Earls Courta leta 1975 in nato še posnetek iz leta 1994 iz Unledded nastopa Page/Plant!

Besedilo:

I don’t know how I’m gonna tell you
I can’t play with you no more
I don’t know how I’m gonna do what mama told me
My friend, the boy next door

I can’t believe what people sayin’
“You gonna let your hair hang down
I’m satisfied to sit here working all day long
You’re in the darker side of town”

And when I’m out, I see you walkin’
Why don’t your eyes see me
And could it be you’ve found another game to play
What did mama say to me

“That’s the way, oh, that’s the way it oughta be-hee-hee”
Yeah, yeah
Mama said, “That’s the way it oughta stay,” yeah, yeah
O-ooh-hoo, hoo-hoo-ooh-ooh

And yesterday I saw you standing by the river
and weren’t those tears that filled your eyes
and all the fish that lay in dirty water dyin’
had they gotcha hypnotized

And yesterday I saw you kissing tiny flowers
but all that lives is born to die
and so I say to you that nothing really matters
and all you do is stand and cry

I don’t know what to say about it
when all your ears have turned away
but now’s the time to look and look again at what you see
Is that the way it oughta stay

“That’s the way, that’s the way it oughta be-hee”
Whoa, don’tcha know, now
Mama said, mama said, “That’s the way it’s gonna stay,” yeah
Uh, uh, uh, uh-uh-uh, uh, uh, uh, uh
Aaah

Studijska verzija; Led Zeppelin III; 5.10. 1970:

YouTube slika preogleda
V živo; Toronto; 4.9. 1971; vokal je neverjetno dober, sploh nekatere improvizacije:

YouTube slika preogleda

V živo BBC sessions; London; posneto 1.4.1971; izdano 11.11. 1997 :

YouTube slika preogleda

How the west was won; Los Angeles; 25.6.1972; izdano 27.5. 2003; manjka zadnja kitica, ker se band zmoti, Page bi lahko uporabil kitico iz koncerta v Long Beach-u dva dni kasneje, saj je na tem albumu kombiniral oba koncerta, a v tej verziji Plant spremeni besedilo da opozori nekega poslušalca naj ne meče petard :

YouTube slika preogleda

Earls Court; London; 25. maj 1975 :

YouTube slika preogleda

Unledded MTV; London; 14.10. 1994; nisem preveč navdušen nad vključitvijo banja in bobnov, ampak mi je vendarle všeč:

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
27.11.2011

Intervju z Woody-em Allen-om

Zapisano pod Film, Humor avtor: samokodela

Zelo smešen intervju z Wood-yem Allen-om, takoj po velikem uspehu enega izmed njegovih prvih filmov Bananas!

Woody ves čas ironično in sarkastično odgovarja na vprašanja in novinar ga sploh ne prokuži, ker je Woody zelo spreten, pa ker novinar filma najbrž še ni videl, pa tudi informacije so se takrat širile veliko počasneje, intervju pa je bil posnet v Angliji, filma pa je ameriški in čeprav je bil film uspešen po vsem svetu, ‘počasni’ novinar ne prokuži v čem je štos, čeprav se nekaj krat začne smejati!

Gre za komedijo, Woody pa pove da je posnel dramo o ločitvah ameriških družin in trpljenju otrok zaradi takšnih dogodkov! Med drugim pove še, da noče snemati komedij, ker se mu zdi smeh nekaj slabega, da nikoli ne pogleda svojih filmov ko jih enkrat posname in zato filme montira z zavezanimi očmi, da nikoli ne gleda filmov drugih filmarjev, ker je ljubosumen, da ne želi da se ga ljudje spominjajo po njegovih filmih, ampak po tem kdo je in ko ga novinar vpraša kdo je, odgovori da je jud ha, ha, ha! Pove tudi da je film dolg le nekaj minut in da je imel res zelo nizek proračun in da v filmih ni mogel uporabiti Portoričanov iz New Yorka, ker niso del unije, toda ne igralske unije, ampak unije Portoričanov in tisti v New Yorku nimajo dokumenta da so del unije, razen če opravijo psihološke in telesne teste, med drugim test vida!!

YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
25.11.2011

Mlad filozof

Zapisano pod Družbena kritika avtor: samokodela

Mlad filozof sledil je paradigmi, da je treba vse razmisliti in dvomiti v vse! In na osnovi tega, je dvomil tudi vase he, he!

Ko pa je vse razmislil in ugotovil prav vse kar se ugotoviti da, kakšni so ljudje in kakšen je svet, ter njegovo mesto v njem in je spoznal celo, da je lahko siguren celo o tem da ni nikogar onkraj, ker ni dokazov za, proti pa jih je nešteto in predvsem ker zla potem ne bi smelo biti, čeprav je vedel da konec koncev za tuzemsko samozavest, moč in modrost, onkraj ni toliko pomemben,

je v roke vzel kitaro in zapel je pesem odrešilno,

ter spoznal, da je bil vedno takšen kot sedaj, le da ni bil ziher he, he!

  • Share/Bookmark
24.11.2011

Ptuj in Evropska prestolnica kulture

Zapisano pod Družbena kritika avtor: samokodela

Projekt Evropska prestolnica kulture, ki se bo deloma odvijal tudi na Ptuju, bi naj bil proces, skozi katerega se naj čim bolj razvije ptujsko kulturno in umetniško življenje, pri čemer seveda govorimo tudi o mladih umetnikih, ki potrebujejo ne le direktno finančno podporo za svoje projekte, ampak tudi ustrezno infrastrukturo in na višjo raven postavljeno kulturno in humanistično klimo v mestu Ptuj!

In kaj smo dobili oziroma bomo dobili!? Ogromna količina denarja(890.000 evrov), bo šla za Kurentovanje!!! Skupnega denarja za ptujski del EPK-ja je 1,7 milijona evrov in od tega bo šla tako velika masa denarja za cenen malomeščanki karneval, parado pijančevanja in kiča, poleg tega pa bomo dobili še kakšen teden nastopov v ptujskem šotoru, kjer bodo skoraj zagotovo prevladovali ‘unterhund’ izvajalci, nizkega porekla brez kakršnekoli kvalitete, kaj šele kakršnekoli kulturne in družbeno kritične vrednosti, ki bi imela vsaj minimalno zvezo z dejanskim razvojem mesta Ptuj. Poleg tega bodo mnogi od teh izvajalcev iz sosede Hrvaške in čeprav vsekakor ne širim kakršnegakoli nacionalizma tipa Jelinčič in gre pri EPK-ju tudi za mednaroden projekt, bi nam lahko, če že vabijo iz južne sosede, privoščili vsaj Parni Valjak ali morda celo Josipo Lisac, morda pa bi se kakšen mestni veljak poleg krofov in piva, (kar je zelo cenena ponudba, mimogrede) celo spomnil na Balašević-a in njegovo ‘Al se nekad dobro jelo’, a kot ponavadi bomo dobili kakšnega Mileta Kitiča za dekleta in Severino za dečke, ki jim je kultura zadnja briga! Dokler bodo imeli kaj za pod zob, po možnosti Severino in dokler bodo se lahko tudi zvečer s kom pozavabali, po možnosti z Jožico iz Gerečje vasi, sploh ne rabijo vklopiti svojih možganov. Seveda nam je Kurentovanje v prejšnjih letih celo postreglo z nekaj presežnimi nastopi(celo Aki iz Valjakov, Kreslin in še kdo so bili tukaj), a to so le izjeme ki potrjujejo pravilo! Neverjetno je, da karneval ki tako ali tako ima svoje finančne vire, dobiva svoj denar iz EPK-jeve blagajne! Samo zato ker so mestni oblastniki obsedeni s ceneno zabavo in oblečeni v ovčje kožuhe skrivajo svojo volčjo naravo, ter se izognejo občinskemu financiranju svoje naljubše nekulturne prireditve. Kam bo pa šel občinski denar ki jim bo zaradi tega ostal, pa je seveda še eno pomembno vprašanje!

Precej denarja bo dobil tudi festival Art Ptuj, ki je sicer na visokem nivoju in bo poleg festivala Poezija in vino, ki se prav tako napaja iz teh virov, vsekakor kvalitetno popestril ptujsko dogajanje, če seveda odštejemo, da glasbeni del festivala Art Ptuj preveč temelji na poustvarjanju in da so mnogi ptujski kulturniki zapostavljeni, prišli pa bodo mnogi nastopajoči iz tujine, ki bodo pobrali visoke honorarje, kar nima prav nič skupnega s ptujskimi ustvarjalci, njihovimi željami in infrastrukturo ki jo potrebujejo, da ne bodo več igrali glasbe po raznih bunkerjih in da bodo imeli kje nastopati in se uveljavljati! V takšnih situacijah se je sicer vedno treba vprašati ali ne gre tudi za slabe pogajalske sposobnosti in prenizko kvaliteto tistih ki so ostali pred vrati. Tudi to lahko za nekatere primere drži, a zanikati prisotnost klientelizma, političnih igric in klikaštva raznih založb in organizacij ki delujejo po principu divjega kapitalizma, je čisti pesek v oči in zanikanje vsesplošne krize vrednot in gospodarske krize ki se dogajata v Sloveniji!

Tukaj je treba nujno omeniti tudi ptujski hram kulture Muzikafe, ki za ptujsko kulturo naredi ogromno in največ! Mnogo prireditev je zelo dobro obiskanih, tiste slabše pa kažejo na to, da je kulturni duh na Ptuju potrebno dvigniti še višje, saj včasih v Muzikafeju nastopajo na primer vrhunski jazzisti iz tujine, a jih posluša le kakšnih deset ljudi! Lastnika in vodji Muzikafeja vlagata ogromno truda v izvrstno delovanje in pestro ponudbo prireditev, a ju je EPK-a popolnoma zavrnil in zaobšel in ne bosta dobila od tukaj prav nič sredstev, čeprav sta to želela, kar je prvovrstna sramota in katastrofa na nacionalni ravni, saj je Muzikafe izjemno ugleden in izjemno priljubljen med vrhunskimi umetniki ki tam igrajo, predavajo in nastopajo na mnogo različnih načinov, pa tudi publike je vse več!

Nekaj denarja bo sicer dobila tudi kakšna manjša ptujska organizacija, ki bo z njim dodatno podprla in morda celo obogatila svoj program večinoma že obstoječih prireditev, a to bodo najbrž le drobtinice, poleg tega pa se tudi tukaj vidi pretirana tendenca financiranja že obstoječega, kar ni ravno posebej koristno, saj imajo ti projekti zagotovljene vire in večinoma tudi infrastrukturo, mladi, neuveljavljeni umetniki pa ostajajo na robu, prav tako bo izvisela infrastruktura, ki bi zagotavljala tako zelo zaželjeno EPK- geslo, da bi naj mesto kulturno živelo na meščanskem nivoju tudi po EPK-ju!

Pri tem je potrebno poudariti, da so izključeni mnogokrat ljudje ki imajo kvaliteto in gojijo tudi visoke vrednote(nekateri morda sicer žal le zato ker se še niso nalezli slabega), ki presegajo trenutni divji kapitalizem ki nas uničuje, tisti ki takšnih ljudi ne spustijo k projektu EPK, pa so skorumpirani politiki, ki si polnijo žepe in klikaški kulturniki, ki so velikokrat celo precej vprašljivi kar se kvalitete in kot rečeno tudi vrednot tiče!

Obstajajo pa tudi podatki, da nameravajo organizatorji pripeljati svetovno pop-rock atrakcijo U2, ki je bajno bogata svetovna zasedba, ki z precej zlaganim Bonovim dobrotništvom v teh hudih časih odira množice in čeprav imajo precej odličnih pesmi, vsekakor ne sodijo na EPK, kjer bodo pobrali bajne denarce in tako lokalni kulturi odvzeli še zadnje možnosti za funkcioniranje! EPK je res mednaroden projekt, a vendarle gre predvsem za kulturo Ptuja in ostalih mest, ki bi naj kulturno prešla na višjo raven in tukaj zapravljanje več deset tisoč evrov ali še več za svetovno znano rock skupino nima mesta, ker s tem en sam projekt, poleg neumeščenosti v okolje pobere preveč sredstev in gre za čisto divje kapitalistično zapravljanje, kjer bo še kdo poleg U2 na veliko služil!

In če v teh čudnih časih zaključimo pozitivno, lahko rečemo, da je treba vsaj upati, hkrati pa ne glede na vključenost ali izključenost narediti čim več da bo Ptuj kulturno zaživel, od tistih ki so sodelujoči pa pričakovati čim več dobrega, kakovostnega kulturnega dela in mnenja sem, da bo kvalitetne kulture v tem letu na Ptuju vendarle kar precej , kajti če odštejemo žal največjega porabnika Kurentovanje, ki je čista katastrofa, bodo nekateri projekti najbrž vendarle kar lepo zaživeli, nekateri že obstoječi pa bodo morda doživeli vsaj delno obogatitev! Vsekakor pa je eden ključnih problemov, da so si denar za EPK prevečkrat zagotovili ljudje, ki so že ves čas pri koritu in bodo z njim financirali že obstoječe projekte, ker tako lažje pridejo do sredstev in se jim ni treba ukvarjati z vsem s čimer so se prejšnja leta, npr. s sponzorji in še kom! To dejstvo, da se iz teh sredstev financira toliko že obstoječega, sploh pa karneval, me milo rečeno preseneča, saj naj bi šlo vendar za razvojni projekt!

Naj na koncu dodam da osebno nisem kandidiral za karkoli na EPK-ju in da zgolj podajam svoje mnenje brez da bi bil insider ali prisilni outsider projekta, sem pa dovolj obveščen o vsem skupaj in sem vsekakor ptujski kulturni ustvarjalec, ki je od EPK-ja nasploh pričakoval več in bo za kulturo v letu 2012 naredil vse kar je v njegovi moči, osebno pa od EPK-ja pričakujem da mi bo kaj zapustil, v duševnem in infrastrukturnem smislu!

No pa na zdravje EPK-ju! S čim več treznosti prosim!

  • Share/Bookmark
22.11.2011

Analiza pesmi Zeppelinov: Thank you

Zapisano pod Glasba, Led Zeppelin avtor: samokodela

Thank you je skladba iz albuma Led Zeppelin II, katere besedilo je posvečeno Plantovi ženi Maureen Wilson Plant,

Robert in Maureen:

ki mu je poleg vse ljubezni ki mu jo je lahko dala, tudi veliko pomagala ko je bil v težavah preden je uspel s Zeppelini, saj nekaj časa ni imel doma, pa tudi denarja je imel zelo malo! Robert in Maureen sta se spoznala na koncertu Georgie-a Fame-a

Goergie Fame, skladba Sunny:

YouTube slika preogleda

in sta imela tri otroke in sicer Karmen , Carac-a ki je umrl leta 1977 in leta 1979 še sina Logan-a Romer-a. Leta 1983 sta se iz neznanih razlogov ločila, vendar sta ostala zelo dobra prijatelja in se še vedno veliko družita, Robert pa je v osemdesetih hodil tudi z Maureenino sestro Shirley! Maureen in Robert sta se poročila 9. novembra 1968 v koncertnem prostoru Roundhouse v ulici Chalk Farm v Londonu, na poročnem slavju pa se je zgodil tudi prvi koncert skupine pod imenom Led Zeppelin, pred tem so namreč imeli kar precej nastopov kot The New Yardbirds, saj so imeli Yardbirds-i v katerih je bil Page pred Zeppelini, še nekaj neodigranih dogovorjenih koncertov, vendar so razpadli, zato je to opravila nova zasedba, ki jo je sestavil Page. Zasedba je spremenila ime ker so kmalu spoznali, da ima skupina povsem novo identiteto in igra nekaj popolnoma originalnega, zato so spremenili naziv, idejo pa so dobili od Keith-a Moon-a(bobnar-The Who) ali John-a Entwistla(basist- The Who), saj sta se s Page-m in Jeff-om Beck-om dogovarjala za ustanovitev skupine, vendar do tega ni prišlo, Moon ali Entwistle pa je rekel, da bi bila takšna skupina najbrž tako odštekana, da bi strmoglavila kot svinčen balon, torej ‘lead zeppelin’! Zeppelini so kasneje odstranili črko ‘e’ iz ‘lead’, da ne bi američani napačno izgovarjali besede, namreč zgodilo bi se lahko, da bi jo izgovarjali kot ‘lid’, se pravi vodilen, kot na primer ‘lead vocalist’, torej glavni vokalist!

Malo sem se razpisal o z pesmijo precej nepovezanimi informacijo, zdaj pa torej k skladbi!

Skladba se začne z zelo lepim kitarskim rifom, ki ga Page igra na 12 strunsko električno Vox kitaro, kar je še posebej kul, ker kitara sicer zveni precej akustično, a vendarle ni akustična, zato razen določenih pasaž v pesmi ‘Ramble on’, na tem albumu sploh ni akustičnih kitar, kar je zanimivo, ker na prvem albumu prevladuje električni blues in le občasno se pojavijo akustične kitare, drugi album je divji hard rock, res skoraj povsem brez akustičnih kitar, na tretjem pa je zelo veliko akustičnih pesmi, vsi ti stili pa se idealno združijo na četrtem albumu v pesmi Stairway to heaven!

Page v uvodu pobrenkava D dur frazo in vmes dodaja še dodatne note, tako da variira melodije fraze in s tem doseže precejšnjo podobnost s svečano himnično skladbo, ki se jo običajno igra na orgle ob porokah, vendar je kljub temu še vedno povsem originalen! Pridruži se mu John Paul Jones na Hammond orglah, dodajajoč subtilne in melodične pasaže, ki z aranžerskega in emocionalnega vidika zelo lepo dopolnjujejo skladbo, hkrati pa Jones nikjer ne stopi na prste Plantu, da lahko pevec neovirano izpove svoja čustva do Maureen. Bonzo(to je bil bobnarjev vzdevek) večinoma zelo umirjeno podkrepi skladbo ko sploh igra, saj je to ena tistih skladb, kjer bobni niso prisotni ves čas(nekatere skladbe jih sploh nimajo), kar je samo še en dokaz o unikatnem pristopu Zeppelinov k aranžiranju in doseganju izjemnih dinamičnih nasprotij, rohneče glasnosti in že v naslednjem trenutku skoraj popolne tišine, kar je deloma seveda omogočal tudi pojav električnih inštrumentov, kjer se lahko glasnost poljubno zelo spreminja, a vendarle so bili Zeppelini izjemni skladatelji in aranžerji, ki so točno vedeli kako pomembna je dinamika, kakšni njim iferiorni bandi ki so jih skušali oponašati, pa o tem in še marsičem niso imeli pojma! Zeppelini so se znali v trenutku spremeniti iz podivjanega prehistoričnega letečega zmaja, v papirnatega soimenjaka, je poplesaval v sončnem nedeljskem vetriču! Bonham tako večkrat skladbo prepusti ostalim, ko pa je dejaven pa se tudi nekoliko razživi, sploh v Page-vi solaži, še bolj pa v koncertnih verzijah, še posebej neverjeten pa je njegov prispevek v uvodu izvedbe iz albuma BBC sessions, ki jo lahko slišite na dnu prispevka. Bonham v tej verziji ustvarja takšne neverjetne prehode, da so definitivno motorični čudež! Page-ve solaže v koncertnih verzijah so bile vedno nekaj posebnega, prav tako pa mi je tudi tukaj najljubša prav tista iz albuma BBC sessions, pa čeprav so kakšne druge bolj emocionalne na umirjen način, verzija iz BBC sessions pa prekipeva od energije in zato morda nekoliko izgubi na baladnosti.

Več o tem kasneje, zdaj pa nazaj k studijski verziji. Page zaigra zelo lep solo, ki ga odlikuje predvsem aranžma, saj je Page v studiju še dodatno okrepil svojega sicer vedno vrhunsko frazirajočega duha, ki nam je v vsakem trenutku dal vedeti, da tako dobro improvizira, da hkrati kar komponira! Skratka tudi v studiju je Page mnogokrat improviziral in to tako dobro, da bi marsikdo mislil, da je solo ustvarjal nekaj mesecev. Fraze so zelo lepe, melodične, v njih doda tudi kakšen droben delček vokalne melodije, v čemer se je sicer še posebej odlikoval Brian May iz Queenov, ki je v veliko solov vključil fraze iz Freddie-jevih vokalnih melodij! O Queen-ih in povezavi s pesmijo Thank you več kasneje!

Jones doda zelo lepe orglarske parte, aranžma je kot smo rekli zelo dodelan, najbolj pa se izkaže na koncu, ko zaigra zaključek! Gre za prekrasen solo, ki pa se je v live verzijah dogajal na začetku pesmi, saj si je Jones vzel več minut časa in je zaigral dolg solo, preden se je pesem začela. Svoje vrhunske tehnične sposobnosti je tako bolje prikazal v živo, sploh pa kasneje v pesmi No quarter, v studiju pa na primer v pesmi You shook me iz prvega albuma! Na albumski verziji Thank you pa je naredil pravo potezo in ni prav nič pretiraval s tehnično zahtevnostjo ali zelo hitrim igranjem, naredil pa je tako lep aranžma, da človeka res povsem prevzame občutek zaljubljenosti, ko se ob zahajajočem Soncu sprehaja s svojo ljubeznijo in kakor zaide Sonce, postajajo vse tišje tudi orgle! Ker pa ljubezen s temo ne ugasne in Sonce žari še naprej, se vrnejo iz tišine tudi orgle, kakor da bi se tudi na nebu velika rdeča krogla vrnila nazaj, da bi ljubezenski par imel še naprej nekaj svetlobe tudi izven njunih src!

Dejstvo da skladba že izgine v fade out, potem pa se vrne, je najbrž zmedlo marsikaterega DJ-ja, saj je mislil da skladbe že konec, na nekaterih postajah pa so ko so ugotovili za kaj gre, to vmesno tišino odstranili, kar je precej grob poseg v umetniško integriteto!

Besedilo pesmi je prvo, ki ga je Plant napisal povsem samostojno, brez Page-ve pomoči, ki je bil iz albuma v album vse bolj navdušen nad Plantovimi besedili, saj je kasneje povedal, da je upal da se bo njihov vokalist razvil v dobrega pisca besedil in prav to se je zgodilo!

Besedilo je precej preprosto, vendar ga Plant zapoje z takšno globino in čustvi, da dobi globji pomen, pa četudi gre za precej najstniško besedilo, kakšen verz pa si je spodil tudi iz Hedrix-ove ‘If 6 was 9′! Kaj lahko človek lepšega pove svoji ljubezni kot to,da bo ljubezen ki je v tistem trenutku tako lepa, trajala večno, pa četudi Sonce preneha goreti in gore popadajo v morje! Seveda pa lahko to razumemo tudi ne v smislu trajanja, ampak da če bi se v tistem trenutku vse končalo in bi bil konec sveta, bi njuna ljubezen še obstajala, tako močna je, ne rabi pa to nujno pomeniti da bo njuna ljubezenska zveza trajala vso njujino življenje! Potem izpove, da prijazni ženski kot je Maureen daje vse, včasih pa se porajajo tudi solze in bolečina. A vse to je kmalu pozabljeno in njuna ljubezen je še naprej močna in njegov svet se smeji ko skupaj z Maureen prehodita mnoge milje, kajti njej se ima zahvaliti da njegovo življenje cveti in zato je Maureen njegova edina!

In ta zadnji verz Plant zapoje zelo visoko in podorno, ter tako prida še močnejša čustva v svoj že ves čas tresoče se predan glas! Plant je zame edini pevec na svetu, ki je pel tako izjemno, da je izpovedal tako močna čustva, da jih človeštvo še sploh ni sposobno ‘ustvariti’ in bodo obstajala nekje v prihodnosti, če seveda vse skupaj ne bo šlo v drugo smer, v smer uničenja in bodo gore popadale v morje, Sonce pa ne bo moglo svetiti skozi oblake nastale zaradi jedrske vojne! A pustimo takšne podobe, ki lahko pokvarijo tako lepo pesem in upajmo na najboljše, čeprav upati ni dovolj, treba se je tudi truditi za boljši svet, ki bo poln takšnih ljudi kot sta Robert in Maureen, pa četudi nista ostala skupaj vso življenje, a sta se vsaj na zrel način razšla in se še vedno veliko družita, konec koncev pa je ločitev nekaj, kar je za človeštvo še najmanjši problem, veliko hujše stvari so, ki jih moramo odpraviti! Škoda je sicer če se človeka ločita zelo hitro, ker potem res vse skupaj nima smisla, če pa po določnem času ugotovita, da ne gre naprej, ker njuna ljubezen več ne živi, je pa konec. Če pa se ločita iz kakšnih drugih, nezrelih razlogov in tudi na nezrel način, ki po možnosti zelo prizadene še otroke, pa je to katastrofa, ki je lahko predvsem za otroke skoraj tako huda travma, kot če gore popadajo v morje! V studijski verziji so tudi back vokali, kjer najverjetneje pojejo vsi člani Zeppelinov.

Toliko o tej prekrasni pesmi, spodaj pa imate najprej studijsko verzijo iz albuma Led Zeppelin II, potem verzijo iz bootlega Blueberry hill iz Los Angelesa leta 1970, kjer lahko na začetku poslušate daljši Jonesov Hammond solo, nato verzija iz albuma BBC sessions, kjer bodite še posebej pozorni na bobne v uvodu in na neverjeten kitarski solo, potem je tukaj še verzija iz Madison Square Gardna iz leta 1973, pa še verzija pevke Tori Amos, ki je nekaj časa hodila s Plantom v devetdesetih, a je bil zanjo takšen najstniški idol, da se ni hotela poročiti z njim, ker se je bala, da se bo s tem podrla njena idealizirana podoba Planta! Tori je tudi povedala, da je kot najstnica velikokrat masturbirala ob tej pesmi he, he! Potem je tukaj še verzija skupine Duran, Duran iz soundtracka filma ‘With honors’(Haso: Mujo dali znaš grupu Duran, Duran!? Mujo: Da Haso znam ali zašto pitaš dva puta!?) , sledi verzija ki sta jo Page in Plant zaigrala na svoji verziji MTV Unplugged leta 1994, ki se je v tem primeru imenovala MTV Unledded!

Na koncu pa še verzija, ki jo je Plant uporabil kot uvod v komad Crazy little thing called love skupine Queen, ki jo je skupaj s Queen-i izvedel na Mercury tribute koncertu, ki je bil odigran po Freddie-vi smrti, tam pa je nastopalo mnogo zelo znanih pevcev!

Besedilo:

If the sun refused to shine, I would still be loving you
When mountains crumble to the sea
there will still be you and me
Kind a-woman, I give you my all,
kind a-woman, nothing more

Little drops of rain whisper of the pain
Tears of loves lost in the days gone by
My love is strong, with you there is no wrong
Together we shall go until we die, my, my, my
An inspiration’s what you are to me,
inspiration, look and see

And so, today, my world, it smiles
Your hand in mine, we walk the miles
A-thanks to you, it will be done
for you to me are the only one, alright, yeah
Happiness, no more be sad,
happiness, I’m glad

If the sun refused to shine, I would still be lovin’ you
M-mountains crumble to the sea,
there will still be you and me

Studijska verzija; Led Zeppelin II; 22. oktober 1969:

YouTube slika preogleda

Live verzija, 4. september 1970, Los Angeles Forum, Blueberry hill bootleg.
Najprej Jonesov organ solo ;) , nato skladba Thank you:

YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda

BBC sessions; posneto 1.4. 1971; izdano 11.11. 1997,
posebej bodite pozorni na bobne v uvodu in kitarski solo:

YouTube slika preogleda

Madison square garden, 29.7. 1973:

YouTube slika preogleda

Tori Amos; datum neznan:

YouTube slika preogleda

Duran, duran; 22. marec 1994:

YouTube slika preogleda

Page in Plant, Unledded; 14.10. 1994:

YouTube slika preogleda

Queen in Plant; Freddie Mercury tribute concert; 20. april 1992; London, Wembley stadium:

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
21.11.2011

Page/Plant: Glastonbury 1995

Zapisano pod Glasba, Led Zeppelin avtor: samokodela

Obravnava nove pesmi Zeppelinov pride na vrsto šele jutri, danes pa prisluhnite skladbi Zeppelinov Since I’ve been loving you, ki sta jo Page in Plant izvedla s svojim spremljevalnim bandom leta 1995 na festivalu Glastonbury v Angliji!

Plantov glas je še vedno odličen, pa čeprav ne več takšen kot nekoč, a vendarle zadane enako visoke note kot na studijski verziji iz leta 1970, le da mu glas zveni obrabljeno!

DODATEK(28.11.2011): Plantov glas se od leta 1995 ni nič spremenil, kolikor se je, se je v sedemdesetih!

Super izvedba:

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
18.11.2011

Obsedeno klerikalna družina, visokih standardov moralnega pekla

Zapisano pod Družbena kritika, Poezija in proza avtor: samokodela

Pesem o ‘intelektualni’ obsedeno klerikalni družini:

Smo tako zelo pametni,
A vemo le kar smo se napiflali,
Naša modrost je primerljiva
Z zmedo v Bibliji
In naša morala
Z dvoličnostjo Cerkve!

Cerkvica vsem vse oprosti,
Da bodo še naprej izkoriščani,
Le včasih si koga izbere,
Ki ga bo iz čistega užitka izločila
In tako je ta družina
Izločila patra familiasa,
Družina in vsa klerikalna fara,
Ga je tako dolgo gledala postrani
Da se je odselil.

Da bi mu vsaj družina odpustila,
Ta greh da je naredil nekaj,
Kar župniki nonstop počnejo
In to še celo z otroki,
Toda ne, žena mu ni odpustila,
Niti prvič vsaj, niti zaradi otrok,

Seks je zanjo zelo nemoralen,
Znotraj družine se preneha,
Ko se rodi dovolj otrok,
Seks je zanjo zgolj sredstvo reprodukcije,
A župnik počne vse kaj drugega,
In ko se oče po njem zgledujejo,
In seksajo z mladostnico,
Ker doma več nič de dobijo,
Se ga z veseljem izloči,
Ne zaradi morale, ampak v resnici
Le zaradi užitka in
Le zato, ker je mamca preveč egoistična
Da bi s partnerjem delila življenje,
In ker se ji zdi, da je nekaj posebnega
Če ne bo nikoli več seksala,
Kot so zanjo nekaj posebnega zlagane nune!

A vse kar ta naša klerikalna družina potrebuje,
Je spoznanje, da je seks nekaj normalnega,
Da oče ni grešil, bil je zgolj neodgovoren,
Ker bi si lahko mislil, da bo družina razpadla,
Pa tudi ženo je vsekakor prizadel ker je varal,
Obljubil pa ji je zvestobo,
Žena pa bi lahko vedela,
Da se je zgledoval prav po Cerkvi,
In da mora ona biti boljša kot Cerkev
In mu zato oprostiti,
Da bosta v ljubezni zaživela
In spoznala,
Da s tem ko je seksal ni storil greha neoprostljivega,
Ampak zgolj napako,
Ki je popravljiva s tem,
Da se spet združita v ljubezni,
In to zato, ker sta zakonca spet našla v sebi pristno ljubezen,
Ne pa zaradi strogih verskih pravil, ki v doživljenjski zakon silijo,
In nobenega zgleda ne dajejo,
kako brez prisile zaživeti v partnerstvu!

Ta družina bo tako spoznala,
Da se lahko njihova velika inteligenca,
Podkrepi še s kvalitetnim karakterjem,
Tako da opustijo klerikalno zmedo davnih verskih bukev,
Da se odvrnejo od zlagane Cerkve,
In zaživijo tukaj in zdaj,
Si oprostijo in ugotovijo
Da bi radi skupaj le bili in se lepo imeli,
Da je smisel biti srečen v ljubezni
V harmoniji z družino in drugimi ljudmi,
Ne pa da so pod lažnimi, sprevrženimi dogmami,
Nekoga izobčili, ker je naredil,
Kar pod krinko delajo premnogi,
Ker kot ta družina ne ugotovijo,
Da se ne vara iz pristnih razlogov
Ki prinašajo kvalitetno življenje,
Ne pa pod prisilo in dvoličnostjo,
Ki pritiče Cerkvi!

  • Share/Bookmark