23.02.2012

Še o predsodkih do duševnih bolnikov

Objavljeno v Družbena kritika, Moje življenje avtor samokodela

Predvčerajšnjim sem govoril o predsodkih do duševnih bolnikov s shizofrenijo in drugimi psihozami(manično depresijo, kombinacijo obojega) in omenil strokovno literaturo in danes spodaj citiram članek

Dr. Vesne Švab , psihiatrinje in asistentke na Medicinski fakulteti v Ljubljani, ki je zdravnica z bogatimi izkušnjami in odlična poznavalka bolnikov s shizofrenijo! Odlomek je iz uvoda njene knjige Priročnik o shizofreniji!

CITAT: Doktor Vesna Švab, Priročnik o shizofreniji; založba Didakta:

Ožigosanje ali stigmatizacija je bil v starogrških časih način označevanja sužnjev, s čimer so jim lastniki pokazali, da so manjvredni. Stigmatizacija je povezana s predsodki, vendar ima širše razsežnosti, saj označuje značilnosti cele družbene skupine. Pri duševni bolezni, na primer, je posamezen pacient vključen v stigmatizirano skupino ne glede na težo bolezni in prizadetosti. Predsodki o shizofreniji imajo vsaj deloma korenine v krščanski kulturi, ki je v srednjem veku razumela ‘norost’ kot božjo kazen za grešnike. Danes so to predsodki o nasilnosti, nesposobnosti, neozdravljivosti, nemotiviranosti in moralni sprevrženosti. Stigmatizacija vodi v diskriminacijo glede pacientovih pravic pred zakonom, glede zaposlovanja, pravic do urejenega bivanja in vključitve v skupnost. Vodi v zmanjšanje samospoštovanja in do slabšega dostopa do zdravljenja. Stigmatizacijo ljudi s shizofrenijo je mogoče primerjati s stigmatizacijo ljudi z gobavostjo v srednjem veku. Ljudje so se bali gobavosti bolj zaradi sramote, ki jo je spremljala, kot zaradi znakov bolezni. Verjeli so, da je gobavost kazen za moralne prekrške, še posebej za razpuščeno in razuzdano življenje. Gobavce so zato izgnali iz skupnosti v oddaljene kraje, kjer so bili življenjski pogoji posebej težki. V 17. stoletju so ugotovili, da gobavost povzroča infekcija in predvideli, da je nalezljiva. Takrat so gradili lazarete, zavetišča, v katerih so z ragljami in zvonovi opozarjali na nečistost obo-
7

lelih. Do 50. let nazaj je bila gobavost neozdravljiva. Ko so odkrili vzroke, patologijo in zdravljenje za to bolezen, se je o gobavosti nehalo govoriti. Pozornost javnosti se je preusmerila drugam: k AIDS-u in duševnim boleznim.
Primerjava shizofrenije z gobavostjo je upravičena iz več razlogov. Znanost še ni odkrila jasnega in edinega povzročitelja te bolezni. Zdravila, ki jih uporabljamo, v veliki večini sicer zdravijo bolezen, vendar je ne odpravijo. Okolica odklanja človeka, ki je sprejet v psihiatrično bolnišnico bolj zaradi bolnišnice kot zaradi njegove bolezni. Odnos do duševno bolnih v zgodovini označujejo nihanja od permisivnih in humanističnih pristopov do skrajne okrutnosti in zanikanja bolezni.
Bolniki s shizofrenijo se pri nas začnejo zdraviti v psihiatričnih bolnišnicah, v katerih se pogoji dela postopoma izboljšujejo. Družbeni odnos do bolnikov s shizofrenijo pa se spreminja le počasi in še vedno spominja na srednjeveški odnos do gobavosti. Ljudje še vedno krivijo bolnike, njihove svojce, zdravnike, skrbnike in celo sodobno družbo za to bolezen. Predsodki, miti in strahovi se pojavljajo tudi med strokovnjaki in načrtovalci skrbi – posledice so nezadostna in površna skrb, skromna sredstva za zdravljenje in rehabilitacijo, razcvet alternativnih pristopov k skrbi, ki lahko škodujejo, torej neznanje, apatija in inercija.
Najhujša ovira za vključitev bolnikov s shizofrenijo v vsakdanje življenje so predsodki. To trditev utemeljujem z dejstvom, da danes vemo, kakšna sta optimalno zdravljenje in rehabilitacija pri shizofreniji in vemo, da je izid bolezni ob ustreznem zdravljenju in rehabilitaciji relativno dober.
Priročnik o shizofreniji sem pripravila po vzorcu ameriškega priročnika (Fowler, 1996). Njegova vsebina je prirejena na-
8

šim razmeram in posebnim okoliščinam. Napisala sem ga ob vsakdanjem zdravljenju in rehabilitaciji bolnikov s shizofrenijo in ob delu z njihovimi svojci, ki so iskali pomoč v naših delovnih skupinah. Kljub temu, da je pisan z osebno zavzetostjo, je vsaka trditev v knjigi znanstveno utemeljena. Priročnik lahko razumejo vsi, ki jih shizofrenija zanima. Uporabljajo ga lahko strokovnjaki, ki delajo z ljudmi s shizofrenijo, koristne informacije pa bo nudil tudi svojcem in bolnikom. O nekoč najhujši bolezni danes namreč vemo dovolj, da so lahko naša sporočila povsem jasna.

KONEC CITATA

Še moj dodatek:

Morda bo kdo rekel da kar se tiče nasilnosti, nesposobnosti, neozdravljivosti, nemotiviranosti in moralne sprevrženosti zadeve včasih držijo! To je res, a ogromno psihotičnih bolnikov ni NIKOLI nasilnih, za nesposobnega lahko človeka naredi marsikatera bolezen, tudi ogromno telesnih bolezni je neozdravljivih(duševne so sicer itak mnogokrat ozdravljive) in lahko povzročajo nemotiviranost, ideja o moralni sprevrženosti pa ima svoj izvor ravno v ideji da je shizofrenija posledica grehov, izvor pa ima tudi v nerazumevanju bolezni in v tem da ljudje niso vedeli da neko določeno vedenje povzroča bolezen, ne pa človek sam, predvsem pa kot sem rekel večina bolnikov ni moralno sprevrženih ali nasilnih, imamo pa ogromno duševno zdravih ljudi(ali bolnih ki so osebnostno moteni in torej nimajo bolezni o katerih tukaj govorimo) ki so sprevrženi in nasilni in zato se vsekakor kakšen logično najde tudi med bolniki, a takšen bolnik je imel to že od prej kot del svoje osebnosti! Pri nekaterih bolnikih pa se za kratek čas pojavi nasilje ali kaj drugega kar res ni sprejemljivo, a ko to mine, je treba vedeti da je to bila bolezen in ne potem tega človeka vso življenje grdo gledati in mu metati polena pod noge!

Skratka gre za ODNOS! Če nekdo ne bi mogel nikoli več delati zaradi nekega problema z ledvico, ga ne bo nihče grdo gledal kot da je hudobnež ali kot da skratka ni dober človek! Če bo nekdo morda postal nasilen zaradi telesne bolezni ki mu je zastrupila možgane, bodo mu to veliko lažje oprostili! Pa saj konec koncev duševne bolezni so bolezni možganov, torej telesne bolezni! Zato je skrajni čas da se do bolnikov z duševnimi težavami začnemo humano in človeško obnašati!

ŠE DODATEK NEKAJ UR PO OBJAVI ČLANKA: Tudi osebnostno moteni so deležni stigme in tudi tukaj bi bilo dobro razsvetljevati ljudi da bi takšne osebe lepše sprejemali in jim pomagali iz težav! In tudi osebnostno moteni so zgolj v bolj ekstremnih primerih resneje nemoralni in nasilni, razen pri psihopatiji oz. antisocialni motnji, tam je pogosto precej hudo vse skupaj!

Pa tudi za depresijo velja enako, ne smemo stigmatizirati, moramo pomagati in tudi ne kriviti in obremenjevati ter se jeziti na ljudi ki so poskusili narediti samomor, ampak jim brez jeze in obtoževanj pomagati, saj ne gre za nemoralnost, ampak je to izključno velika škoda, da je izgubljeno človeško življenje!

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

3 komentarjev

  1. Stric Marč pravi:

    Ker nam novi preroki iz sredstev javnega obveščanja vsak dan povedo, da je vse v glavi, da so bolezni , neuspehi in nesreče posledica negativnih misli , morda celo grehov( negativnih energij) iz tega in preteklega življenja , se ne smemo čuditi predsodkom . Danes se mora človek, ki je zbolel celo za rakom temeljito izprašati, kaj je v preteklosti delal narobe, sam ali pa najbolje v terapevtski delavnici guruja tega in tega.

    23.02.2012 ob 12:02

  2. enpassant pravi:

    Živel sem z osebo, ki je imela dedno šizofrenijo … ne moreš jim pmagati, le sebi, da zbežiš od njih, če ne še sam padeš not. Ti ljudje ne upoštevajo, oziroma ne zmorejo niti osnovnih pravil, odnosov, in ne želijo pomoči, kot tudi ljubezni ne, vedno odreagirajo po svoje, sebično, da se sprašujem, če ni bil pri njih prej egoizem, kot bolezen.Govorim o 14 letnih izkušnjah in tudi sam sem takrat dvomil v psihiatrijo in v njihove metodam, da sem se boril proti njim zanjo. Zaman.Sedaj vem da ti ljudje z šizofrenijo morajo uživati pomirila, če ne njihova sebična čustva eksplodirajo, da so lahko nevarni sebi in drugim.
    Še preveč svobode se jim daje, kot tudi ne odvzema vozniški izpit, čeprav se ve da ta oblika duševne bolezni ne zmore ozdravitve.

    23.02.2012 ob 23:46

  3. samokodela samokodela pravi:

    Zelo dvomim da je imela takšno diagnozo, najbrž je imela osebnostno motnjo, tvoj opis zelo močno kaže na to!

    24.02.2012 ob 15:25

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.