Arhiv za mesec Maj, 2012

31.05.2012

Igram celoten Mozartov Rondo

Zapisano pod Glasba, Moje življenje avtor: samokodela

Mozartov Rondo alla Turca, celotna kompozicija v moji izvedbi!

Vse skupaj je še vedno po kosih posneto, pa lahko bi bilo še boljše in tudi bo, ko bom dokaj kmalu posnel celo skladbo v enem kosu! Takrat bo moj profesor Dejan Berden tudi tehnično odobril posnetek!

Iz Kodela še nekaj bo punce! A je kera za akcijo!!!?? Saj ritem se pa mora malo spreminjat, pa lahko so malo pavze vmes!!!!! ;)

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
30.05.2012

V sklopu EPK projekt kubistična fasada!

Zapisano pod Humor avtor: samokodela

V sklopu EPK so na sosednjem bloku v naši ulici izvedli projekt kubistična fasada v kaotičnem stanju, kot del projekta pa so vključili tudi današnjo popoldansko nevihto, ki je lepo kaotično razpihala posamezne kubistične pravokotnike!

Blok kot vidite spodaj, seveda objavljam na blogu!

  • Share/Bookmark
30.05.2012

Spet zaupam sam sebi

Zapisano pod Družbena kritika, Moje življenje avtor: samokodela

Zdi se mi zelo pomembno da spet povsem zaupam sam sebi in da nisem več obremenjen s preteklo izkušnjo psihiatrije, oziroma obremenjen sam s sabo!

Prepričan sem da vem kako je treba živeti življenje, da se znam samostojno ukvarjati z dejavnostmi s katerimi se ukvarjam, da bom postal uspešen in da imam prav tudi pri tistih področjih delovanja družbe s katerimi se ukvarjam precej intuitivno in mislim da lahko s svojim razmišljanjem še daleč pridem in da mi je o življenju jasno vse kar mi mora biti!

Res je lahko problem, kako obremenjen lahko postane človek sam s sabo zaradi psihiatrije in kako kar ne upa povsem stati na svojih nogah, pa čeprav vem da sem sposoben in pameten, po drugi strani pa ima človek totalne butle, ki ves čas totalno zaupajo sami sebi in še druge zavajajo s svojim trdnim prepričanjem

in imamo tudi ljudi ki živijo tako preprosto, da težko naredijo kaj bistvenega narobe, v bistvu pa ves čas počnejo marsikaj narobe in se poleg tega še zanašajo na nasvete manipulantov, religioznih institucij, politike, medijev in kriminalcev!

Prepričan sem da mi je vse jasno in da sploh več ne bom razmišljal o raznih institucijah, ker mislim da razmišljam prav in da lahko še daleč pridem in to brez da bi komurkoli naredil kaj slabega, institucije pa se naj kar vključijo če bo v mojem prepričanju kaj narobe, a prepričan sem da ne bo, v nobenem primeru pa ne bom več stalno vnaprej tuhtal o svojih dejanjih v smislu, da bodo moja razmišljanja po nepotrebnem obremenjena s psihiatrijo!

Sem zdrav in razumem vse kar je treba!

Kot sem rekel pa moja analiza družbe in konkretnih ljudi iz mojega življenja včasih v precejšnji meri temelji na intuiciji ali poznavanju družbene skupine iz katere nekdo prihaja in tukaj moram še posebej trdno stati na svojem stališču,

kajti če se kdo ne strinja se potem hitro pojavijo vprašanja ali se ne strinja ker se pač ne strinja, ali zaradi moje preteklosti in potem je vse skupaj zelo neprijetno in napeto

in le življenje samo bo pokazalo koliko pravilno razmišljam, vsekakor pa verjamem da se bom znal izogniti konfliktom in problemom iz preteklosti, predvsem pa tudi napetosti v okolju ki so izvirale prav iz moje nesigurnosti kot posledici zdravljenja na psihiatriji!

Najhujši problemi so namreč že zdavnaj minili, najhujša posledica problemov pa je bilo prav nezaupanje vase in to je zdaj preteklost!

  • Share/Bookmark
29.05.2012

Analiza pesmi Zeppelinov: Over the hills and far away

Zapisano pod Glasba, Led Zeppelin avtor: samokodela

Skladba Over the hills and far away je še ena odlična pesem iz albuma z oranžnim ovitkom po imenu Houses of the holy in točno na takšno barvo mi asociira ta pesem! Res je sicer da je ovitek najprej nameraval biti zelenkast, a je prišlo do težav pri tisku in mislim da je bolje da je bilo tako!

Pesem poletja, svetlobe, lepih občutkov in potovanja je to! Skladba ki govori o vsem kar se dogaja ljudem in to skozi spevno melodijo in uvod ki kot mnogokrat pri Zeppelinih preplete akustično z električnim!

V uvodu Plant osebno nagovarja žensko, nato pa na kratko pove zgodbo o človeštvu in tipičnih značilnostih ljudi.

Page začne z zelo lepim akustičnim uvod na šest strunki in potem nasname še več akustičnih kitar(tudi 12 strunko) in tako doda prekrasne harmonije. Ko Plant odpoje dekletu da ima ljubezen ki jo on potrebuje in to morda še celo več kot jo je zmožen prenesti, začne Page skozi crescendo graditi prehod v električni del skladbe!

V tem momentu se seveda pridružita Jones in Bonham in pesem začne noro rockat! Precej preprosti rif igra Page pod vokalom, ki vleče zanimivo linijo z vključitvijo tenorskega visokega C-ja! Med kiticami pa Page igra zelo intriganten rif, ki pa spet pokaže izvrstno Page-vo domišljijo in morda tudi malo kompenzira bolj preprosto spremljavo pod petjem.

Jones in Bonham kot rečeno spet zelo usklajeno gruvata, vse skupaj pa na dnu spremlja še akustična kitara, ki med kiticami igra vzorce, ki jih je Page igral na ameriški turneji leta 1972, ko se je večinoma izognil najbolj zanimivemu rifu in ga zaigral le enkrat, kot boste lahko slišali spodaj!

Zeppelini so komad posneli tako, kot so ga izvajali v živo, torej z Page-m na električni kitari, nato pa je Page zbrisal uvod, posnel akustično kitaro in dodal še mnoge dodatne kitare!

Page-v solo pa je tukaj spet nekaj prav posebnega, Page je spet naredil nekaj novega in svežega, spet se je znal v studijskem okolju solaže lotiti na nov način, pa čeprav je znal tudi v živo solirati na različne načine in z različnim zvokom, pa je vendarle predvsem s v studiu pokazal svojo raznovrstnost.

In ko skupaj z Jones-om in Bonham-om naredijo prehod, izvede najprej zanimivi vhodni frazi, potem druga kitara igra kompleksno, ponavljajočo frazo, tretja kitara pa začne igrati preko vsega vse hitrejšo frazo, ki se po zvenu skorajda ne sklada preveč s podlago, a vendarle spada v solažo, nato se spet povrne ponavljajoča fraza in nato genialen izhod skomponiran iz vzpenjajoče fraze!

Page je v živo solo postopoma zelo razpotegnil in skoraj vsakič sčaral vrhunski solo, ki je vseboval elemente studijskega in hkrati dodal mnoge podrobnosti in tehnično zahtevne elemente, kot boste lahko slišali spodaj!

Page se vrne z zdaj že znanim rifom, Plant odpoje še dve kitici in nato se pesem umiri, bobni in bas potihnejo, Page pa zaigra melodično vzpenjajočo-padajo sekvenco, Jones doda nekaj podrobnosti na čembalo, ta del pa nasploh pride bolj do izraza v živih verzijah, kjer Page povsem na koncu najprej spet začne igrati povsem začetni del skladbe in šele nato preide v zaključni rif, Bonham pa tiho tapka po činelah! To zadnjo sekvenco pa je Page v studiju zaigral s sintom, ki imitira pedal steel kitaro! To je spet tudi ena tistih pesmi, kjer lahko v studijski verziji slišimo cvileč pedal Bonham-ovega bas bobna!

Plant poje besedilo skozi melodijo nenehno na višini visokega C-ja, kasneje po letu 72 pa je melodijo spustil za terco in meni osebno je morda celo malo bolj všeč, ker je melodija tukaj bolj razgibana in zanimiva! Plant je v verzijah v živo dodal frazo Acapulco gold tik preden začne Page solirati, Acapulco gold pa je vrsta marihuane, Plant pa je to dodal, ker se je tega takrat precej kadilo in ker je tik pred solom zapel verz, ‘živim za svoje sanje in za žep poln zlata’ torej ‘I live for my dreams and a pocket full of gold!’ in kul sem mi zdi da potem doda Acapulco gold, s čimer pokaže da v osnovi ne igra zaradi denarja, ampak za dobre cajte, zato da se super ima in da se imajo super drugi!

Zanimiva je tudi epizoda Beavis-a in Butt-heada, ko gledata ta komad kjer Beavis reče : To ni kul!(ker je uvod akustičen) Butt-head pa reče: Tiho bodi kup dreka! Saj bo postalo kul, le počakaj! Pa pol je finta in ful smešno ko se Beavis začne zraven dret Tara-tara-tara!

Beavis in Butt-head:

YouTube slika preogleda

Plant začne torej z nagovorom ženski in potem nadaljuje z opisom življenja marsikoga, proti sredini in proti koncu, pa že poglablja tematiko in pove stvari, ki jih pa že marsikdo ne počne!

Naprej torej govori kako človek mnogokrat ljubi, je mnogokrat na tleh, morda celo pretepen, kako mnogokrat zre proti odprti cesti.

Nadaljuje kako človek žal mnogokrat laže in tukaj gotovo ne misli sebe osebno, mnogokrat posluša kaj se dogaja okrog njega in mnogokrat tuhta kaj vse se še da izvedeti in koliko je sploh za izvedeti.

Potem pa že nadaljuje z modrostmi da se mnogo sanj uresniči in da so nekatere sanje prav posebne in prežete z močnim optimizmom(fraza ‘vsak oblak ima srebrn rob’ pomeni da je v vsaki slabi situaciji nekaj dobrega in tukaj to pomeni da so nekatere sanje še posebej posebne in da mnoge prinesejo tudi kaj slabega, a v vsaki slabi stvari je kot rečeno nekaj dobrega) in da on živi za svoje sanje in žep poln zlata, kar je konec koncev treba priznati, saj tudi najbolj iskreni ljudje ki res ljubijo svoje delo potrebujejo denar, v živo pa je kot rečeno zapel še acapulco gold in tako vse skupaj obrnil na šalo!

Plant pove še da najde mir v sebi tisti, ki ve kaj mu je manjkalo in da mnogi lahko najdejo odprto pot popotnika pred sabo in zaključi da je beseda ‘mnogo’ takšna, da te pusti ugibati, ugibati o stvareh ki bi jih morali vedeti in s tem pove da se vendarle marsikdo ne prebije do bistva življenja, pa četudi živi sto let!

Besedilo torej na precej preprost način pove, da je treba biti željan znanja, raziskovanja, razumevanja, duhovnega razumevanja življenja in da je treba nujno najti nekaj, kar nas res veseli in izpolnjuje in se s tem podati na cesto življenja!

Besedilo:

Hey, lady, you got the love I need
Maybe more than enough
Oh, darlin’, darlin’, darlin’, walk a while with me
Oh, you got so much, so much, so much

Many have I loved, many times been bitten
Many times I’ve ga-yazed along the open road
Many times I’ve lied and many times I’ve listened
Many times I’ve wondered how much there is to know
Many dreams come true, and some have silver linings
I live for my dream and a pocketful of gold

Mellow is the man who knows what he’s been missin’
Many, many men can’t see the open road
Many is a word that only leaves you guessin’
A-guessin’ ’bout a thing you really oughta know, hoh, oh, oh, oh
Really oughta know, oh, oh, I really oughta know-whoa, oh-whoa
You know I should, you know I should, you know I should know
Hoo

Studijska verzija, posneto pomlad 1972, posestvo Stargroves, Berkshire, Anglija, last Mick-a Jagger-ja , posneto z Rolling Stones mobile studijem, izdano kot singel 24. maja 1973, izdano na albumu Houses of the holy 28.3. 1972:

YouTube slika preogleda

Promo video, izdan leta 1990, večina odlomkov je vzetih iz nastopov v Knebworth parku pred skupno 400.000 ljudmi 4. in 11. avgusta 1979, nekaj pa tudi iz Seattla 1977 in drugih virov, zvok je še enkrat studijska verzija:

YouTube slika preogleda

How the west was won, posneto 25. in 27. 6. 1972, Los Angeles forum, Long beach arena, Kalifornija, solo je še precej podoben studijskemu, a veliko bolj intenziven, v trenutku od 1:36 do 1:46 in potem še večkrat lahko slišite da Page igra fraze ki jih v studijski verziji igra akustična kitara, le v delu od 3:35 do 3:45 pa igra zapletenejši rif:

YouTube slika preogleda

The song remains the same DVD-reissue, posneto 27., 28., 29. 7. 1973, Madison square garden, New York, video, ta verzija je že veliko daljša, solo je neverjeten in zelo zanimiv, izhod v momentu 4:30 je itak super, Plant pa poje nižjo a zame bolj zanimivo melodijo, tudi zaključek je seveda zelo kul od 5:35 naprej, Page najprej igra uvodni rif in nato zaključi, Bonham pa sodeluje na činelah:

YouTube slika preogleda

Bootleg, video, 25.5. 1975, Earls court, London, NEVERJETEN solo:

YouTube slika preogleda

Bootleg, 21.6. 1977, Los Angeles forum, Kalifornija, solo je ful kul, pa čeprav tehnično ne čisto brezhiben, bobni so nori:

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
27.05.2012

Založba Kopilot Records

Zapisano pod Družbena kritika, Humor avtor: samokodela

Na tv-ju sem gledal oddajo o letalih in ko so prikazovali let letala, so rekli da se kopilot piše Records in zvenelo je smešno ko so rekli kopilot Records in ko je tudi v podnapisih pisalo kopilot Records, ker so ga omenili brez imena, le s priimkom!

Prišel sem na idejo da bi lahko bila navidezna založba Kopilot Records simbol za vse današnje večje založbe, ki so zgolj pohlepne multinacionalke, ki glasbenikom ki so kopiloti več ne dajo nič zares dobrega, ker z njihovimi albumi tudi premalo zaslužijo, ker se cd-ji ne prodajajo več, pa tudi za marsikaj drugega je založba ‘založila’ denar, kot že ime pove, ne zgolj za to da so se izdajali albumi, ampak je pomagala glasbenikom na mnoge načine, potem pa dobila to povrnjeno!

Danes pa ne zgolj da ne dobijo povrnjenih stroškov, ampak vse bolj podpirajo ceneno glasbo, ki jo prodajajo z različnimi triki, pa čeprav prodaja cd-jev vsekakor upada tudi pri teh izvajalcih, a skušajo pač prodati vsaj nekaj, z raznimi managementskimi triki in takšni turbo kapitalistični managerji seveda nimajo pojma kaj je kvalitetna glasba, zato vse bolj služijo s poceni kičem, bedni izvajalci pa so tudi precej neumni in se jih da zlorabiti in zavreči ko je treba poiskati nekoga novega ki se ga bo prodajalo,

in zaradi vsega tega so v Sloveniji skoraj vsi veliki in res kvalitetni izvajalci šli v samozaložbo, ker je tako najbolje za njih! Z denarjem, tiskanjem cd-jev in vsebino albumov tako sto odstotno razpolagajo le oni! Domače založbe pa so velikokrat podružnice tujih multinacionalk, ki imajo poleg vsega tudi željo, da se na slovenskih radiih vrti čim več tuje glasbe, po logiki najprej denar, potem kultura in slovenski narod!

Skratka če se izrazim ironično je lahko slogan sodobnih založb: Založba Kopilot records, kjer imate zagotovo vso kontrolo nad lastno glasbo in denarjem!

  • Share/Bookmark
27.05.2012

Vladov koncert v Ljubljani

Zapisano pod Glasba, Moje življenje, Vlado Kreslin avtor: samokodela

Vlado je imel včeraj koncert v Ljubljani na Kongresnem trgu, ki so ga organizirale Ljubljanske mlekarne ob 45. letnici obstoja in sicer na nekdanji Dan mladosti, ki meni osebno pomeni spomin na vse kar je bilo v prejšnjem sistemu boljše kot sedaj! In čeprav se v marsikaterem pogledu prejšnji sistem ni izkazal, pa je bilo res marsikaj boljše kot sedaj v tem zdivjanem kapitalizmu!

Koncert je bil super, tam je bil tudi moj kolega iz Ljubljane ki mi je prinesel Vladove dvd-je, spoznal sem tudi Tomija Megliča s katerim smo šli na drink in čeprav sem mu priznal da nisem pretiran fan njegove glasbe, sem mu rekel da je legenda,

z Neisho pa sem se pogovarjal prvič po petih letih in se me je spomnila iz Cankarja leta 2007, ko sem bil v zaodrju in tudi njej sem rekel da nisem pretiran fan, kajti tudi še preden sem spoznal kakšno soimenjakinjo iz Ptuja, nisem bil poseben fan,

po koncertu sem šel na drink s Tomijem in Neisho in Tomi je tudi poslušal moj komad in mi rekel da mu je dober, potem pa sva šla z Galom Gjurinom v njegov studio, kjer sem bil še posebej impresioniran nad vsemi inštrumenti in opremo, pokazal pa mi je koliko sledi posname v vsakem komadu in čeprav sam vem, da se kakšnih 20 sledi hitro nabere, pa jih on običajno posname okrog 50, njegov rekord v komadu Še pa je 240 sledi, kar je res še in še! Res zelo deloven in seveda talentiran glasbenik! Potem sem malo igral pianino in nato še on! Poslušala pa sva tudi vse back vokale v komadu Jaz ne pripadam, ki jih je res veliko in dajo vokalu posebno barvo in harmonije!

Spoznal sem tudi Zorana Jankovića katerega volilec sem bil in ga povprašal če je poslušal moj komad ki sem mu ga poslal in mu seveda povedal da sem sin njegovega nekdanjega sodelavca!

Vlado je lepo izvedel komade z gosti, ljudi je bilo veliko, najbolj pa me je impresionirala Namesto koga roža cveti z Josipo Lisac, ki je dodala operno visoke note! Ker me je slišala peti v zaodrju sem se pohecal, da je ona vsekakor boljša od mojega cviljenja, a da tko pjeva zlo ne misli, kot pravi stari purgerski film!

Super je blo!

P.S.: V petek preden sem šel v Ljubljano, pa sem imel priložnostni nastop pred magistratom na Ptuju, kjer sem pred leti že nastopal z Galom Gjurinom, tokrat pa sem nastopil v srednješolskim bendom, ki je igral maturantom in je igral Lahko bi zletela od Kreslina in ker je bil nastop že proti koncu in je bilo na odru tudi polno maturantov sem stopil gor in ker mi je pevec bil pripravljen dati mikrofon sem refren odpel še jaz in dodal nekaj visokih in zelo visokih not!

Kul!

  • Share/Bookmark
23.05.2012

Moja glasba in agent

Zapisano pod Humor, Moje življenje avtor: samokodela

Da se čisto resno dogovarjam s ptujskim glasbenim managerjem o tem da nam bo uredil koncerte sem govoril že zadnjič na koncu članka o koncertu Andreja Šifrerja,

danes pa naj v bolj šaljivem tonu omenim še, da imam zdaj tudi agenta ki me je predstavil znanemu lastniku založbe Porky-u Pigu in ta agent se je v trenutku 3:14 celo preoblekel v punco v katero sem bil zaljubljen v srednji šoli, samo zato da bi mi zrihtal pogodbo, saj se je zavedal da je ta punca tako zelo ‘artistična’ in dramatična, da mu bo gotovo uspelo!

In uspe mu prepričati založnika da prisluhne mojemu petju, kar lahko vidite na koncu spodnjega risanega filma, kako se Daffy preobleče v punco v katero sem bil zaljubljen v srednji šoli pa lahko kot rečeno vidite v momentu 3:14!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
23.05.2012

Analiza pesmi Zeppelinov: What is and what should never be

Zapisano pod Glasba, Led Zeppelin avtor: samokodela

Po končani noro divji Whole lotta love, prvi skladbi na albumu Led Zeppelin II, ki s svojimi eksplozivnimi ritmi, neverjetno inventivnim rock and roll rifom, zelo prodornim vokalom in zastrašujočo psihedelično sekcijo s thereminom, začne enega najbolj znanih in najboljših rock albumov na svetu, sledi skladba What is and what should never be, ki nas s pomirjujočimi tihimi akordi, Jonesovo čudovito melodično linijo na basu, Bonham-ovim rahlim tapkanjem po čineli in Plant-ovim tihim, nežnim vokalom, zapetim z veliko občutka, popelje v pravljični svet ljubezni, gradov, konjev in zasanjanosti.

Redko se zgodi, da Jimmy Page preprosto pobrenkava akorde, sploh pa na električni kitari, pa čeprav je to za toliko bendov zelo pogost in mnogokrat edini pristop k igranju kitare, Page pa je tako zelo versatilen, da pozna skoraj nešteto pristopov k igranju tega inštrumenta, ki ga je poleg drugih pionirjev povsem na novo definiral s svojimi neverjetnim idejami in raznimi efekti ter studijskimi tehnikami.

Plant zapoje prelepe verze s katerimi dekletu pove, da naj ga prime za roko, da jo odpelje na grad in tam se bo zgodilo to, o čemer je slišala govoriti ljudi, ko so pripovedovali o romantični ljubezni! Jones ustvari res prelepo in zelo melodično bas linijo, ki še dodatno poudari lepoto, umirjenost, zasanjanost in pomirjujoč občutek začetka pesmi.

A ker gre seveda za Zeppeline, pri katerih pa me povsem iskreno tudi divje sekcije komadov pomirjajo(res!!), se skladba seveda kmalu razživi! Zelo kmalu namreč eksplodira v prvi refren, kjer si Jimmy izmisli zanimive rife, ki niso toliko izraziti po sami obliki oziroma definiranosti in si jih vsekakor ne zapomnimo kot recimo Whole lotta love, Heartbreaker ali Kashmir, ampak vendarle ustvarijo odlično in zanimivo podlago Plant-ovim verzom, Jones seveda spet groova kot nor, Bonham pa naredi uvodni prehod, ki je pred vsakim refrenom drugačen, nato pa odlično podkrepi vse ostale in igra razne drobne podrobnosti, prehode in hkrati ostaja v stiku z Jones-om!

Refren pa z besedilom že nakaže, to kar se je žal zgodilo že vsakemu! Nekaj ali nekdo prepreči da bi prišlo do ljubezni! In naj si še tako želimo da bi se zgodila, da bi ujeli veter, zajadrali s svojo ljubeznijo, odpotovali, veter ne bo zapihal, a vendarle zadnji verz pove, da Plant verjame, da se bo vse skupaj zgodilo, le čas mora miniti.

Band se na koncu refrena umiri in naredi prehod nazaj v kitico, v verzijah v živo pa je Page ta prehod sčasoma zelo dopolnil, kot boste lahko slišali spodaj, dopolnil pa je tudi sam zaključek pesmi, zadnjih nekaj sekund. Res zelo zanimivo melodično konstrukcijo je dodal!

Druga kitica pa govori o želji dekleta da končata skupaj, torej obrnjena situacija, a spet je vmes nekaj kar to preprečuje.

V tretji kitici pa Plant pove dekletu da ko se zbudi in so spomini na njene sanje še sveži in si tako želi sreče iz sanj, mora vedeti, da sreča leži v njej in da mora sama najti odgovor, mir in srečo v sebi, da bo potem lahko iskala naprej!

Že po drugem refrenu sledi vrhunski solo, zaigran preko akordov kitice in sicer gre za čudovit legato slide solo. Legato pomeni da gre za vezano melodijo ne pa za hitro ‘flamenko’ zaporedje mnogih not in to je še en dokaz, da je znal Page napisati tudi zelo melodične solaže, z res močno melodijo in ni soliral zgolj z hitrimi vrtinci stakato fraz.

Gre za res lepo melodijo zaigrano z slajdom, nato pa sledi zaključek solaže, kjer Page igra akorde preko dela ki predstavlja refren in ta del je mnogo bolj glasen in manj melodičen kot začetni del, tudi preostali bend se razživi in ta del doda k solaži intenziteto, saj je začetni melodični del precej tih in umirjen, a kot rečeno vrhunski, tišina in umirjenost pa seveda itak sodita v to pesem, zaradi zasanjanih kitic!

V zadnjem delu pa sledi čista eksplozija benda, Page se do maksimuma posluži stereo efekta, saj kitara skače z leve na desno, z vsakim novim delom novega rifa ki se pojavi na koncu!

Jones in Bonham ga žurata, še bolj pa ga seveda trgata v live verzijah, kjer je ta sekcija še posebej divja!

Plant pa zapoje vse kar mu pade na pamet in je dovolj vehementno da lahko s tem pove da se ljubezen definitivno BO zgodila! Pravi ji: ‘punca zgrabi veter, dajva se zavrtet, odjadrajva še danes!’

Za konec pa seveda zapoje še o tem kar se vedno zgodi v ljubezni, namreč da bo noro divje migal in da ga morda res vsi poznajo, a še sanja se jim ne da bo na koncu dobil to punco, on pa je v to prepričan!

Zelo kul komad! Melodičen, umirjen, pravljičen, divji in predvsem kot vedno pri Zeppelinih, najboljšem bandu na svetu, zelo domiseln, kreativen komad, odlična kompozicija ki povsem preseže mediokriteto, kar Zeppelinom vedno uspe!

Besedilo:

And if I say to you tomorrow
“Take my hand, child, come with me”
It’s to a castle I will take you
Where what’s to be, they say will be

A-catch the wind, see us spin
Sail away, leave today
Way up high in the sky
It won’t, but the wind won’t blow, we really shouldn’t go
It only goes to show that you will be mine by takin’ our time
Oooh, ho-whoa

And if you say to me tomorrow
“Oh, what fun it all would be”
then what’s to stop us, pretty baby-ay
but what is and what should never be

A-catch the wind, see us spin
Sail away, leave today
Way up high in the sky
It won’t, but the wind won’t blow, we really shouldn’t go
It only goes to show that you will be mine a-by takin’ our time
Oooh, ohh, oh-ho

So if you wake up with the sunrise
and all your dreams are still as new
and happiness is what you need so bad
Well, girl, the answer lies with you, yeah

A-catch the wind, see us spin
Sail away, leave today
Way up high in the sky
It won’t, but the wind won’t blow, we really shouldn’t go
It only goes to show-ow that you will be mine by takin’ our time
Oooh, ho-whoa

Hey, ho, ma
A-well, the wind won’t blow, and we really shouldn’t go
and it only goes to show-whoa-whoa-whoa
Grab the wind, we’re gonna see us spin
We’re gonna sail, leave today-a
A-do-do-do, ba-ba-n-do, oh
Ma, ma, ma, ma, ma, ma, yeah

Everybody I know seems to know me well
but does anybody know I’m gonna move like hell
A-baby, baby, baby, baby, baby, baby, ho, I love ya
Baby, baby, babe, huh, oh, I love ya
Do, no, no, no, no, no, no, come on, now
I want you to

Studijska verzija, posneto januar-avgust 1969 na različnih lokacijah, izdano 22. oktober 1969:

YouTube slika preogleda

BBC sessions , posneto 24.6. 1969, izdano 11.11. 1997, kul odmev je na vokalu, zadnji del je še posebej divji, sploh Bonham:

YouTube slika preogleda

Royal Albert hall, London, video, posneto 9.1. 1970, izdano 26.5. 2003, zelo divja verzija, NORO močan vokal:

YouTube slika preogleda

Toronto 4.9. 1971, bootleg posnetek(piratski posnetek):

YouTube slika preogleda

How the west was won, posneto 27.6. 1972, Long Beach Kalifornija,, izdano 27.5. 2003 poslušajte kako Page dopolni prehod iz refrena nazaj v kitico v primerjavi s studijsko verzijo, pa tudi zadnjih nekaj sekund komada je super, zelo divja verzija:

YouTube slika preogleda

Page in Plant, projekt Unledded, video, posneto v Londonu, avgust 1994, izdano 8.11. 1994:

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
20.05.2012

Moja dobra družina

Zapisano pod Moje življenje avtor: samokodela

Pa naj bo ta moj blog spet malo moja osebna izpoved!

Razmišljam kako dobro družino sem vedno imel in kako zelo so me imeli radi in kako zelo lepo so vedno skrbeli zame in koliko dobrega so mi dali!

In vendar sem imel tam nekje na polovici srednje šole včasih občutek da ni vse vredu! Takrat mi je življenje vse manj dobro teklo in takrat sem malo iskal razloge tudi pri družini!

A v družini sem vedno imel čustva, pogovor in podporo in če je že kdaj kje kaj bilo narobe je to bilo izven družine, saj so me na primer razočarale prav vse institucije s katerimi sem imel opravka, od vrtca, šol, glasbene šole, pa do psihiatrije.

Kar se tiče čustev in pogovora doma, pa je morda bil problem le to, da jaz rabim zelo veliko čustev ker sem zelo čustven in da tudi zelo veliko razmišljam in razglabljam in da zato rabim še posebej dosti pogovora, a takšen pogovor bi moral iskati pri filozofskih prijateljih, ki jih takrat nekako nisem našel, zelo veliko čustev pa pri kakšni punci, kjer sem se vsekakor še posebej trudil, a tudi neuspešno in pri napačni!

In če smo že pri njej, sošolki iz srednje šole v katero sem bil zaljubljen in je res precej čudna in egoistična, ugotavljam da mi je pravzaprav prav ona vsadila to idejo, da je morda z mojo družino kaj narobe! Namreč ko sem ji enkrat v parku zaupal svoja čustva do nje, me je vprašala če imam kakšne težave v družini.

In čeprav je sposobna marsičesa, mislim da tokrat ni bilo ravno slabo namerno, saj sem se ji najbrž zgolj zdel čuden model in ni vedela kako si naj to razlaga! Je pa tudi res da se je ko je to vprašala smejala, a jaz sem pač takrat to vzel kot da ji je morda nerodno, ampak v resnici ji pač ni bilo zares mar!

Predvsem pa želim povedati, da ima ker sem bil tako zelo zaljubljen v njo in mi je bila tako zelo všeč ta punca posebno mesto v mojem srcu kljub vsem težavam in tudi druga punca v katero sem bil zaljubljen ima posebno mesto v mojem srcu, kljub težavam ki sva jih imela,

in naj posebej poudarim da vidim v teh dveh puncah precej dobrega in kljub težavam in slabim stvarem ki sta jih počeli želim poudariti, da je treba v ljudeh iskati dobro in skušati čim bolj oproščati zlo in jaz skušam to vedno početi,

zato imam obe punci še vedno rad, čeprav včasih sam ne vem zakaj, ampak saj zaljubimo se v osnovi v zunanjost, pa bile so lastnosti ki so mi bile všeč, a na koncu sem si moral priznati da je razlik in problemov ter čudaškega obnašanja in negativnih lastnosti pri teh puncah preveč, da bi lahko prišlo do ljubezni in da sem se konec koncev tudi jaz čudaško obnašal v svoji divji zaljubljenosti, ko sem kar vztrajal in se trudil pa čeprav sem bil nadležen in neroden!

Tema dvema puncama želim vse najboljše v življenju in naj premagata vse težave in probleme in naj zaživita prekrasni življenji in enako želim tudi njunima družinama!

In dokler bom na svetu jima bom pripravljen pomagati, če bosta seveda to želeli in če se jima slučajno zgodi da ostaneta sami na svetu, kar močno upam da se ne bo!

  • Share/Bookmark
16.05.2012

Analiza pesmi Zeppelinov: Darlene

Zapisano pod Glasba, Led Zeppelin avtor: samokodela

Na zadnjem albumu Zeppelinov po imenu Coda, kar v glasbi pomeni zaključek, ki je izšel dve leti po razpadu skupine in smrti bobnarja, so se znašle tri pesmi ki so preostale iz snemanja albuma In through the out door posnetega leta 1978 v Polar studijih skupine Abba v Stockholmu na Švedskem!

Pesem Darlene je ena izmed njih in gre za izvrsten boogie woogie rock and roll , kjer Page pokaže znanje v stilu kitaristov samega Elvisa in sicer Scottya Moore-a in James Burton-a in igra izvrstne rock and roll rife in odlične solaže v stilu petdesetih, ki kar prekipevajo od energije in vrelca množice not, Jones pa poleg groovy basa h kateremu se priključi kot vedno izjemen Bonham doda solaže na klavirju, kjer solira tudi z akordi, kar zveni res zanimivo in nekoliko spominja na klavirsko kitarske jam sessione znotraj komada No quarter na ameriški turneji 1977!

Bonham-ovi prehodi in groovi so res izjemni, dinamični in zelo domiselni in ponesejo skladbo v stratosfero!

Plant pa poje o dekletu v katerega je res ZELO zaljubljen in trdno odločen da jo dobi in najprej jo opazuje v njeni tesni obleki ko pleše, nato mu srce zagori ko jo vidi na ulici in ko opazi da hodi z drugimi fanti ga to tako zelo boli.

Vsakič ko Plant zapoje Darlene vse skupaj zveni bolj kot Double e, torej dvojni e(oziroma i, če gledamo fonetično), lahko je to slučaj lahko pa da misli na svojo ženo Maureen, ki ima torej v imenu dvojni e!!

In potem poje in poje kaj vse bo naredil za njo, kaj vse ji do dal, kako zelo se bo trudil da se bosta lepo imela in vse to v tej sicer zabavni pesmi, kjer so ga Zeppelini predvsem žurali,

zapoje tako zelo prepričljivo, še posebej izjemen pa je vse bolj stopnjevan zaključek, kjer Plant v momentu 3:41 res neverjetno stopnjuje svoje petje v izjemno prepričanost vase in hkratno skoraj moledujoče prosjačenje na kolenih, naj ga punca vzame k sebi, njegova namera pa je da ji bo dal še roza nagelj in prišel po njo z majhnim tovornjakom, takšnim kot se jih spomnimo iz filmov iz petdesetih in tukaj gre za citat iz pesmi Don-a McLean-a American pie, katere priredbo je več kot deset let nazaj posnela tudi Madonna!

Pesmi Zeppelini niso dobili priložnost igrati v živo zato spodaj le studijska verzija! Dodajam pa še No quarter in sicer izvrstno verzijo iz Los Angelesa na 21. junij 1977, kjer lahko slišite jam ki spominja na solaže v Darlene!! Uživajte! ;)

Besedilo:

Oh, yeah
A-Darlene, ooh-ooh, Darlene, woo-ooh, Darlene, ooh-ooh, yeah
Darlene, oh-oh, Darlene, oh-whoa-whoa, Darlene, ooh-ooh-ooh
C’mon, baby, give a-me-me a screw

When I see you at that dance with your tight dress on
Whatcha got, it sure is fine, I wanna get me some

Darlene, woo, baby, baby, Darlene, aw, baby, baby, Darlene
Oh, come on, baby, c’mon, c’mon, c’mon, hon’, babe
Darlene, ooh-woo, Darlene, hey, hey, Darlene, oh, oh
Come back and be my m-sweet a-little girl

When I see you on the street, makes my heart go flick
I see you walkin’ with all those guys, and make me feel so sick

And I don’t care what people say, and I don’t care what they do
Sweet child, gotta make you mine
You’re the only thing that I wan’ do, yeah
And, baby, baby, when you walk down the block
see the people fight
Ooh-woo, child, y’know, you drive me wild
I gotta do it, really gonna try

Woo, baby, I’ve got my car, I’ll take you where it’s fine
I’m gonna take you everyplace
D’ya wanna boogie-woogie-woogie-woogie-woogie, it’s fine

I’m gonna boogie, Darlene, I’m gonna make you a-my girl
I’m gonna boogie, a-Darlene, I wanna send you to another world
‘Cause I love you, a-Darlene, well, I love you, yes I do
I been a-savin’ up my money, I been workin’ all day long
I gotta give it all back to you

Oh, but I love you, n-Darlene, ’cause I love you, yes I do
I been workin’ in school, I keep workin’ every day
I been tryin’ to get home to you
and I love you, Darlene, yes I love you, I do
I got a pink carnation and a pickup truck
A-savin’ it all for you
Oh, I love ya
Go
Go, go, go, go, go

Studijska verzija, posneto novembra in decembra 1978, izdano 19. novembra 1982, album Coda, poslušajte moment 3:41 da začutite kako zelo si Plant želi to punco:

YouTube slika preogleda

No quarter, Los Angeles 21. 6. 1977, priporočam cel komad, res vrhunska verzija, Jones je neverjeten na klavirju in dodaja tudi klasične skladatelje, vrhunski je tudi Page-v solo ki se začne po šesti minuti drugega dela, boogie jam pa se začne skoraj povsem na začetku drugega dela in razen tega jam-a je to zelo temačen komad, za razliko od Darlene:

YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark