29.05.2012

Analiza pesmi Zeppelinov: Over the hills and far away

Objavljeno v Glasba, Led Zeppelin avtor samokodela

Skladba Over the hills and far away je še ena odlična pesem iz albuma z oranžnim ovitkom po imenu Houses of the holy in točno na takšno barvo mi asociira ta pesem! Res je sicer da je ovitek najprej nameraval biti zelenkast, a je prišlo do težav pri tisku in mislim da je bolje da je bilo tako!

Pesem poletja, svetlobe, lepih občutkov in potovanja je to! Skladba ki govori o vsem kar se dogaja ljudem in to skozi spevno melodijo in uvod ki kot mnogokrat pri Zeppelinih preplete akustično z električnim!

V uvodu Plant osebno nagovarja žensko, nato pa na kratko pove zgodbo o človeštvu in tipičnih značilnostih ljudi.

Page začne z zelo lepim akustičnim uvod na šest strunki in potem nasname še več akustičnih kitar(tudi 12 strunko) in tako doda prekrasne harmonije. Ko Plant odpoje dekletu da ima ljubezen ki jo on potrebuje in to morda še celo več kot jo je zmožen prenesti, začne Page skozi crescendo graditi prehod v električni del skladbe!

V tem momentu se seveda pridružita Jones in Bonham in pesem začne noro rockat! Precej preprosti rif igra Page pod vokalom, ki vleče zanimivo linijo z vključitvijo tenorskega visokega C-ja! Med kiticami pa Page igra zelo intriganten rif, ki pa spet pokaže izvrstno Page-vo domišljijo in morda tudi malo kompenzira bolj preprosto spremljavo pod petjem.

Jones in Bonham kot rečeno spet zelo usklajeno gruvata, vse skupaj pa na dnu spremlja še akustična kitara, ki med kiticami igra vzorce, ki jih je Page igral na ameriški turneji leta 1972, ko se je večinoma izognil najbolj zanimivemu rifu in ga zaigral le enkrat, kot boste lahko slišali spodaj!

Zeppelini so komad posneli tako, kot so ga izvajali v živo, torej z Page-m na električni kitari, nato pa je Page zbrisal uvod, posnel akustično kitaro in dodal še mnoge dodatne kitare!

Page-v solo pa je tukaj spet nekaj prav posebnega, Page je spet naredil nekaj novega in svežega, spet se je znal v studijskem okolju solaže lotiti na nov način, pa čeprav je znal tudi v živo solirati na različne načine in z različnim zvokom, pa je vendarle predvsem s v studiu pokazal svojo raznovrstnost.

In ko skupaj z Jones-om in Bonham-om naredijo prehod, izvede najprej zanimivi vhodni frazi, potem druga kitara igra kompleksno, ponavljajočo frazo, tretja kitara pa začne igrati preko vsega vse hitrejšo frazo, ki se po zvenu skorajda ne sklada preveč s podlago, a vendarle spada v solažo, nato se spet povrne ponavljajoča fraza in nato genialen izhod skomponiran iz vzpenjajoče fraze!

Page je v živo solo postopoma zelo razpotegnil in skoraj vsakič sčaral vrhunski solo, ki je vseboval elemente studijskega in hkrati dodal mnoge podrobnosti in tehnično zahtevne elemente, kot boste lahko slišali spodaj!

Page se vrne z zdaj že znanim rifom, Plant odpoje še dve kitici in nato se pesem umiri, bobni in bas potihnejo, Page pa zaigra melodično vzpenjajočo-padajo sekvenco, Jones doda nekaj podrobnosti na čembalo, ta del pa nasploh pride bolj do izraza v živih verzijah, kjer Page povsem na koncu najprej spet začne igrati povsem začetni del skladbe in šele nato preide v zaključni rif, Bonham pa tiho tapka po činelah! To zadnjo sekvenco pa je Page v studiju zaigral s sintom, ki imitira pedal steel kitaro! To je spet tudi ena tistih pesmi, kjer lahko v studijski verziji slišimo cvileč pedal Bonham-ovega bas bobna!

Plant poje besedilo skozi melodijo nenehno na višini visokega C-ja, kasneje po letu 72 pa je melodijo spustil za terco in meni osebno je morda celo malo bolj všeč, ker je melodija tukaj bolj razgibana in zanimiva! Plant je v verzijah v živo dodal frazo Acapulco gold tik preden začne Page solirati, Acapulco gold pa je vrsta marihuane, Plant pa je to dodal, ker se je tega takrat precej kadilo in ker je tik pred solom zapel verz, ‘živim za svoje sanje in za žep poln zlata’ torej ‘I live for my dreams and a pocket full of gold!’ in kul sem mi zdi da potem doda Acapulco gold, s čimer pokaže da v osnovi ne igra zaradi denarja, ampak za dobre cajte, zato da se super ima in da se imajo super drugi!

Zanimiva je tudi epizoda Beavis-a in Butt-heada, ko gledata ta komad kjer Beavis reče : To ni kul!(ker je uvod akustičen) Butt-head pa reče: Tiho bodi kup dreka! Saj bo postalo kul, le počakaj! Pa pol je finta in ful smešno ko se Beavis začne zraven dret Tara-tara-tara!

Beavis in Butt-head:

YouTube slika preogleda

Plant začne torej z nagovorom ženski in potem nadaljuje z opisom življenja marsikoga, proti sredini in proti koncu, pa že poglablja tematiko in pove stvari, ki jih pa že marsikdo ne počne!

Naprej torej govori kako človek mnogokrat ljubi, je mnogokrat na tleh, morda celo pretepen, kako mnogokrat zre proti odprti cesti.

Nadaljuje kako človek žal mnogokrat laže in tukaj gotovo ne misli sebe osebno, mnogokrat posluša kaj se dogaja okrog njega in mnogokrat tuhta kaj vse se še da izvedeti in koliko je sploh za izvedeti.

Potem pa že nadaljuje z modrostmi da se mnogo sanj uresniči in da so nekatere sanje prav posebne in prežete z močnim optimizmom(fraza ‘vsak oblak ima srebrn rob’ pomeni da je v vsaki slabi situaciji nekaj dobrega in tukaj to pomeni da so nekatere sanje še posebej posebne in da mnoge prinesejo tudi kaj slabega, a v vsaki slabi stvari je kot rečeno nekaj dobrega) in da on živi za svoje sanje in žep poln zlata, kar je konec koncev treba priznati, saj tudi najbolj iskreni ljudje ki res ljubijo svoje delo potrebujejo denar, v živo pa je kot rečeno zapel še acapulco gold in tako vse skupaj obrnil na šalo!

Plant pove še da najde mir v sebi tisti, ki ve kaj mu je manjkalo in da mnogi lahko najdejo odprto pot popotnika pred sabo in zaključi da je beseda ‘mnogo’ takšna, da te pusti ugibati, ugibati o stvareh ki bi jih morali vedeti in s tem pove da se vendarle marsikdo ne prebije do bistva življenja, pa četudi živi sto let!

Besedilo torej na precej preprost način pove, da je treba biti željan znanja, raziskovanja, razumevanja, duhovnega razumevanja življenja in da je treba nujno najti nekaj, kar nas res veseli in izpolnjuje in se s tem podati na cesto življenja!

Besedilo:

Hey, lady, you got the love I need
Maybe more than enough
Oh, darlin’, darlin’, darlin’, walk a while with me
Oh, you got so much, so much, so much

Many have I loved, many times been bitten
Many times I’ve ga-yazed along the open road
Many times I’ve lied and many times I’ve listened
Many times I’ve wondered how much there is to know
Many dreams come true, and some have silver linings
I live for my dream and a pocketful of gold

Mellow is the man who knows what he’s been missin’
Many, many men can’t see the open road
Many is a word that only leaves you guessin’
A-guessin’ ’bout a thing you really oughta know, hoh, oh, oh, oh
Really oughta know, oh, oh, I really oughta know-whoa, oh-whoa
You know I should, you know I should, you know I should know
Hoo

Studijska verzija, posneto pomlad 1972, posestvo Stargroves, Berkshire, Anglija, last Mick-a Jagger-ja , posneto z Rolling Stones mobile studijem, izdano kot singel 24. maja 1973, izdano na albumu Houses of the holy 28.3. 1972:

YouTube slika preogleda

Promo video, izdan leta 1990, večina odlomkov je vzetih iz nastopov v Knebworth parku pred skupno 400.000 ljudmi 4. in 11. avgusta 1979, nekaj pa tudi iz Seattla 1977 in drugih virov, zvok je še enkrat studijska verzija:

YouTube slika preogleda

How the west was won, posneto 25. in 27. 6. 1972, Los Angeles forum, Long beach arena, Kalifornija, solo je še precej podoben studijskemu, a veliko bolj intenziven, v trenutku od 1:36 do 1:46 in potem še večkrat lahko slišite da Page igra fraze ki jih v studijski verziji igra akustična kitara, le v delu od 3:35 do 3:45 pa igra zapletenejši rif:

YouTube slika preogleda

The song remains the same DVD-reissue, posneto 27., 28., 29. 7. 1973, Madison square garden, New York, video, ta verzija je že veliko daljša, solo je neverjeten in zelo zanimiv, izhod v momentu 4:30 je itak super, Plant pa poje nižjo a zame bolj zanimivo melodijo, tudi zaključek je seveda zelo kul od 5:35 naprej, Page najprej igra uvodni rif in nato zaključi, Bonham pa sodeluje na činelah:

YouTube slika preogleda

Bootleg, video, 25.5. 1975, Earls court, London, NEVERJETEN solo:

YouTube slika preogleda

Bootleg, 21.6. 1977, Los Angeles forum, Kalifornija, solo je ful kul, pa čeprav tehnično ne čisto brezhiben, bobni so nori:

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.