Arhiv za mesec Maj, 2012

15.05.2012

Slovar kletvic

Zapisano pod Humor avtor: samokodela

Jebi se- s tem očitno hočemo nekomu reči naj izvaja avto felacijo ali avto analni seks ali eno za drugim in seveda najprej analno, šele nato oralno !

Bog te nima rad- s tem hočemo nekomu povedati da ga nekdo ki ne obstaja nima rad, kar res ni lepo ker ima takšen človek že veliko smole nasploh, potem pa mu povemo še da ga niti neobstoječe bitje nima rado!

Za vse ki so verni, pa to pomeni da jih bog sicer nima rad(obstoječe) oziroma z veseljem, ampak jih pač mora imeti, če jih je že ustvaril!

Kurac od ovce-to rečemo nekomu ki je doniral svojega tiča neki ženski ki je hotela spremeniti spol in je poleg tega še verna in se zato obnaša kot ovca!

Lahko pa to pomeni da je nekdo neobstoječ! Ko vam torej nekdo pred vami gre na živce, mu rečite da je kurac od ovce in že ga za vas več ni!

Jebem ti mater- ta izraz pa uporabimo takrat, ko nekdo vstopi v sobo in ga moramo (žal) obvestiti da mu pravkar jebemo mater! Fino je če to ni naš brat, oziroma da je vsaj sestra, ki se lahko pridruži če ste hetero.

Pojdi v pičko materino-tukaj gre za očiten ukaz, da gre nekdo tja kamor pač z normalno velikim telesom ne moreš niti priplaziti, kaj šele hoditi. Torej pošiljamo nekoga na pot ki je ni ali kot bi rekli Pop design vedno na koncu sta dve poti, izbereš pa tisto ki je ni!

Skratka poslati nekoga naj odkoraka v vukojebino oziroma v mišjo luknjo!

Unterhund- unterhund pomeni, da je nekaj ali nekdo pod nivojem steklinastega bulmastifa v smislu kvalitet, kar je lahko mišljeno tudi dobesedno, torej da je nekdo tako nizko da hodi po vseh štirih in seksa s psom!

Odjebi- ta kletvica pomeni, da greš nekomu na živce ko z nekom tretjim seksaš in hoče da odskakljaš vstran kar med samim seksom!

Idi v tri pičke materine-tukaj gre za kletvico ki jo pripišemo nekomu, pri katerem ni znano koliko mater ima in katera je sploh njegova mater!

Jebemo boga-tukaj gre za kletvico ki je tabu kakor indijanski totem in se o njej ne govori in piše, ker težko rečemo kako se jebe boga in druge mrtve sado mazo porno zvezdnike, razen tako da gledamo podobico na steni in se zabavamo sami s sabo!

  • Share/Bookmark
15.05.2012

General Guzman izdeluje žvečilke

Zapisano pod Humor avtor: samokodela

Lik iz Radia ga ga general Guzman ki je bil v rajnki Jugoslaviji vojno lice, nam pove da se je lotil izdelovanja žvečilk! Guzman je bil lik, ki je smešil jugoslovanske generale, ne pa južnih bratov nasploh!

Ker je deloval v Sloveniji se seveda trudi govoriti po slovensko, oziroma pač vleče po slovensko, ker je dolga leta živel tukaj!

Za mlajšo generacijo naj povem da so obstajale včasih žvečilke Softy(morda so še, ne vem) in da je bil slogan reklame Softy je žvečilka kot je še ni bilo! General teh žvečilk kot tudi reklame očitno ne pozna, saj je vendar discipliniran človek ki ne žveči in prečka ceste kot krava!

Tofsi pa je bila nekoč risanka, kjer je Tofsi na koncu zlobnežu dal pojočo travico in če je zaigrala se je res kesal, a general Guzman očitno o risankah ne ve nič, saj o tem ne govori, razen morda posredno da ko te pečejo usta govoriš le resnico, namreč da te pečejo usta!

YouTube slika preogleda

V delu risanke ki ga vidite spodaj izginejo vse ptice, kar lahko navežemo na prejšnji skeč o Guzmanu, ki sem ga objavil nekaj dni nazaj!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
15.05.2012

Andrej Šifrer, koncert: Ideje v Cankarjevem domu

Zapisano pod Glasba, Moje življenje avtor: samokodela

Včeraj je bil prekrasen koncert Andreja Šifrerja ob 30. obletnici njegovega albuma Ideje izpod odeje ki je postregel z mnogimi glasbenimi poslasticami, pa čeprav obožujem še mnoge druge skladbe in sem hkrati mnenja da je v zadnjem desetletju in pol Andrej kar precej popustil pri kvaliteti! TODA njegove plošče iz 80-tih in začetka 90-tih bi moral poznati VSAK pravi ljubitelj glasbe! Brez teh plošč niste poznavalci glasbe dragi kos mladine, ki jo še zanima res dobra glasba!

Če grem najprej k osebnim občutjem sem se kot del občinstva pogosto pridruževal petju, le da sem bil jaz kot ponavadi zelo glasen in precej pogosto sopranski, v ‘Prepelici’ pa sem imel vlogo vaškega petelina, saj sem več krat spustil visok petelinji krik, na koncu pa sem se zadrl še ‘vaški petelin’ da smo se vsi smejali! Ni bilo videti da bi koga moje petje motilo, celo pohvalili so na koncu, saj je nek gospod rekel, da je dobil dva koncerta za ceno enega, s tem ko sem se med koncertom zadrl vaški petelin, pa sem mislim da vsekakor sprostil napetost pri kom ki je morda mislil, da sem se prišel petelinit! K smehu ki ga je bilo na tem koncertu zares veliko in zanj še zdaleč nisem skrbel jaz, ampak nastopajoči, se vrnemo kasneje.

Šifrer je pogosto vrhunski komponist in pisec besedil in čeprav bi si osebno želel še kakšno šaljivo skladbo iz začetka devetdesetih in kakšno izjemno bivanjsko iz osemdesetih kot je bila Vonj železniških postaj, ki je govorila o eksistencialni stiski modrega popotnika, ki se spreminja in pušča za sabo svoje preroštvo, najde svoja pota in odpotuje od ljudi ki mu nalagajo nestorjene grehe, ali lirično iz devetdesetih kot je bila Šum na srcu ali Samo še tebe imam, kjer Andrej plava po metafizičnih pokrajinah verzov v katerih se prepletajo listje, cvetje, voda, srne, strast, oči in magija nočnega ljubljenja,

je bil izbor že zaradi samega albuma brez dvoma vrhunski, tudi družbeno kritična skladba, v kateri je Andrej prepeval o vse hujših problemih sodobne družbe in klical po Robin Hood-ovskem rešitelju, oblečen v specialca s kapuco na glavi, je bila izvrsten izbor za te vse hujše čase!.

Uživali smo torej skoraj izključno v izjemnih skladbah, ki so zasluženo postale hiti in morda sem sicer pričakoval nekoliko več instrumentalne izgraditve atmosfere v tistih bolj žalostnih, temačnih skladbah, a vsi instrumentalisti so se vendarle zelo izkazali saj je seveda šlo za vrhunske glasbenike od katerih sta bila dva starejša gospoda že muzicirajoča na samem albumu Ideje izpod odeje, ki je bil posnet v Londonu! Tako balade kot bolj rockerske in hudomušne skladbe so me zelo prevzele, posebno(velikokrat drugačno kot v originalu) atmosfero pa so velikokrat pričarali prav vokalni gostje, ki so bili večinoma dobro izbrani.

Tudi back vokalistki Katja Koren in Karin Zemljič sta bili kot ponavadi odlični in kot edini skoraj stalno prisotni dami na odru, sta bili super vizualna popestritev za fante!

Čeprav mi Alya kot izvajalka ni pri srcu, pa je morda prinesla v komad Vse manj je dobrih gostiln določeno gostilniško sproščenost, pa čeprav je v njeni tipični opravi vse skupaj mejilo na bolj slabo gostilno. Jan Plestenjak tudi ni ravno moja muzika, a z Andrejem sta lepo zapela Lepa dekleta ljubijo barabe in potem je Jan odpel še svojo Ona sanja o Ljubljani, ki je zame njegova najboljša pesem nasploh, tudi vokalno, saj jo res odlično odpoje, krasno se je tudi spremljal s klavirjem, predvsem pa se v tej skladbi izogne prav vsemu kiču in cenenosti, ki se jim včasih ne zna izogniti.

DOVOLJ kritiziranja!

Še posebej lepo atmosfero sta v Zagorskih zvonovih pričali finalistki showa Slovenija ima talent Julija Kramar in Ajda Ivšek! Punci sta sicer potrebovali nekaj trenutkov da sta premagali tremo, nato pa je sopran zelo lepo dopolnil skladbo, ki je postala prava spiritualna himna. Nato sta vsaka samostojno odpeli še po eno Andrejevo skladbo, ki jima je veliko pomenila! Šifrer pa je izvrstno opisal talent showe, ko je rekel da nastopajoče pojedo, prežvečijo in izpljunejo in nikoli več ne slišimo za njih. Zato želi dati takšnim ljudem priložnost. Lepo!

Zelo so mi bili všeč tudi Tabu tako s skladbo Romanje, kjer sem pomagal peti, ker je Tina to od nas zelo močno želela in potem je celo navdušena pokazala name, ker sem bil najglasnejši! Potem so zapeli še svojo pesem in tudi tukaj sem sodeloval kot tudi vsi ostali ki imajo še posebej radi rock!

Trkaj je rapal pri skladbi To se govori, ki je bila ena tistih skladb, kjer sem si še posebej želel aranžmaja ki sem ga navajen s plošče, vendar pa se to tiče Trkaja le toliko, da bi si želel da rap-a tako da se ga razume, sicer pa je šlo za to, da bi bilo pač fino kakšen komad slišati v izvrstnem albumskem aranžmaju, ker so album v zgodnjih osemdesetih res odlično sproducirali. Pri rap-u pa me vedno moti ali slabo besedilo ali pa nerazumljivo žlobudranje!

Skladbo Ideje izpod odeje je z vrhunskimi harmonijami zapel Trio kvartet!

Lado Bizovičar in Jurij Zrnec sta lepo odpela Martinovega lulčka in s svojo komično točko o Andreju ki je ‘največji’ ;) in o tem kako so njegovega sina gotovo vso otroštvo zafrkavali in da je sicer kljub temu bil še kar normalen ko sta ga srečala, lepo popestrila show, mimogrede pa sta se še trikrat ‘zmotila’ ko sta hotela pokazati kako obožujeta Andrejeve pesmi in sta pela vse od Mežkove Julije, pa do Domiceljeve Slovenskega naroda sin!

Za obilico humorja sta poskrbela tudi Tone Fornezzi Tof in Janez Hočevar Rifle, ter Marjan Paternoster od katerih so vsi natrosili obilico smeha med nas!

Na enkranu so skozi cel koncert vrteli odlomke iz raznih starih oddaj, med drugim tudi iz oddaje Gostilna Šifrer, kjer sta poleg Andreja sodelovala prav Tof in Rifle!

Po koncertu sem šel v zaodrje, ker je bil na bobnih Gašper Peršl, Kreslinov bobnar in z njim sva se pogovarjala da očitno pred dvema mesecema v Ljutomeru še sploh ni vedel da bo igral s Šifrerjem, ker sem mu takrat omenil da grem na ta koncert in je rekel le super! V zaodrju sem se še malo pogovarjal tudi z Tino iz Tabuja, ki je rekla ‘aha ti si pa tisti ki je prej tako dobro pel’! Tudi Andreju sem čestital za odličen koncert in se opravičil ker sem se kar sam povabil v zaodrje, a rekel je da ni problema, pa saj sva se že spoznala enkrat na Ptuju in preko maila, ko sem mu poslal moj komad!

Andrej je skratka pričaral čudovit koncert, že na začetku pa nam je obljubil da se bomo predvsem zabavali, hkrati pa nam sporočil da se najboljša umetnost bolj redko rodi iz pravovernosti, ampak predvsem iz neumnosti in napak!

Jaz bi rekel da se kar pogosto rodi iz pravovernosti(vsaj v smislu načelnosti), ampak lepo je slišati tako izjavo, saj imam za sabo marsikatero napako in iz tega se je tudi pri meni rojevalo marsikaj lepega in tudi ljudem ki so se znašli na moji življenjski poti in ob meni, vzporedno z menoj ali nekje vmes, delali napake, hotene in nehotene, želim vse dobro in da se tudi njim rodi iz napak čim več lepega!

Predvsem pa to želim njej in njej! Bosta že obe vedeli koga mislim! A ne punci!?

Morda naj dodam le še to, da imam vendarle morda rajši resnejšo obliko koncerta, takšnega kot ga pričara Kreslin, ki se konec koncev zna občasno tudi super pohecati, pa čeprav je manj sproščen kot Šifrer in ima vendarle tudi kakšno zabavno pesem(nor. Micka da mi pejneze nazaj), pa tudi kakšno modrost zna deliti s publiko izven pesmi!

Lep večer je bil, lepe pesmi, pa čeprav bi zelo, zelo užival če bi slišal tudi hite moje zelo rane mladosti, iz začetka devetdesetih, Hiti počasi, Poglej ga novo jutro, Uspavanko za Evo, Umazance, Državo in še in še, a vendar me je na te pesmi spominjal Andrejev glas, ki je pričaral spomine na rojstne dneve, torto in sestavljanje Lego kock ob Šifrerjevih hitih!!

Šifrer je še vedno legenda in vedno bo in želim mu še velik takih koncertov, ki naj bodo sestavljeni iz tako čudovitih pesmi in smeha in veliko čudovitih pesmi naj napiše tudi v prihodnosti!

Na zdravje Andrej in vse najboljše za šestdeset let!

P.S.: Ker sem ravno v tej post koncertni evforiji naj povem še, da se moj komad Cesta vrti na večih radiih, včeraj pa sem se v Cankarju dogovarjal še z g. Draganom Buličem, da ga morda kaj zavrti,

povem pa naj še, da sem se povezal s ptujskim glasbenim managerjem, ki nam namerava še letos organizirati koncerte po Sloveniji! Vse skupaj je še v dogovoru, a se bo skoraj zagotovo zgodilo, a vendarle nisem hotel pisati članka posebej o tem, ali omenjati imena managerja, ker se je treba še dogovoriti neke zadeve!

  • Share/Bookmark
11.05.2012

Pokopališče pravice

Zapisano pod Družbena kritika, Moje življenje, Poezija in proza avtor: samokodela

Pokopališče med pomladnimi drevesi
iz katerih se rojeva le dobrota, le pravica zacveti
tam kjer je končno za vse pravica!

Nedaleč vstran odpad, z vso navlako
in le tu in tam z lepimi rečmi,
ki jih nekdo ni čutil shraniti,
a tukaj večinoma le kič leži,

in živi ki so ostali, tak kič še nosijo,
k tistim ki so postali čista pesem,
trata, cvet in preširno polje.

Pomladna noč se zlije čez grobove,
oče Čas se vije med nagrobniki,
ne, ne motijo ga cenene sveče ,
ki brez uspeha lajajo v mesečino.

Teh pritlehnosti se je že zdavnaj navadil,
nocoj ga spet po dolgih, dolgih vekih,
zares močno moti vsa človeška hudobija!

Ves čas ki jim ga je dal na razpolago,
ni prinesel ljubezni, miru, harmonije
v premnogo srce, ki vse to najde šele
ko zgori, strohni.

Od jeze se ves razkačen nameri,
da bo izbral grob nekoga, ki je delal le dobro,
pustil njegov nagrobnik stati
in stati še nagrobnike vseh tistih,
ki so temu človeku naredili zlo,
ga s tem zlom pokopali!

Izbral je grob predobre matere,
ki jo je človeška hudobija in sinova bolezen
prezgodaj odnesla v grob,
in vsi ki so njej in njenemu sinu škodovali,
vseh teh nagrobniki so drugo jutro stali
in materin nagrobnik je stal za vse tiste,
ki so bili dobri, a so njihovi nagrobniki morali pasti,
da oče Čas ljudem pokaže ogledalo,
postavi spomenik
vsej hudobiji ki še razsaja na tem svetu!

Drugo jutro so po mene prišli orožniki,
in ko sem v celici sedel,
za dejanje nestorjeno,
sem govoril z očetom Časom,
ga spraševal znova in znova,
nezmožen ves mladosten krivico kar sprejeti,
zakaj je prav mene tako nepravično izbral
in vsakič mi je rekel te besede:
‘Vsi ljudje so izbrani nepravično,
za življenje polno trpljenja, hudobije,
a tebe sem izbral za to trpljenje,
ker vidiš bolje kot premnogi,
resnico okrog sebe,
zato v zaporu,
si že vso življenje,’

in potem je končno rekel še:
‘a zdaj se zbudi iz te more, kjer si me srečal,

svoboden si in če boš verjel v srce boš tak ostal
in življenje ti bo ječa, čas v njej rabelj hudi,
le dokler ne ugotoviš,

da ima ječa dvorišče,
vesele vrbe, njive, polja, glasbo, knjige, travnike,
ljubezen in dobroto in vse kar bi še lahko našteval
in kar je tudi Prešeren,
ko se je zabaval s prijatli vedel
in tudi jaz se zdaj zabavam,
brez duše nevrednega poizkušanja,
da bi ga presegel,
tega ki mu je Čas dal
najvišji pesniški pokal!

  • Share/Bookmark
10.05.2012

General Guzman: Slišal sem ptičko pet

Zapisano pod Humor avtor: samokodela

Avtorska pesmica ki jo na posnetku odrecitiram kot General Guzman, lik iz Radia ga ga!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
10.05.2012

High commodity-udobje na visokem nivoju

Zapisano pod Humor avtor: samokodela

Takšne stare ptujske hiše ki jim izpod ometa gleda opeka, so se mi vedno zdele magične!

Tale pa mi je še posebej všeč zaradi očitnega udobja na visokem nivoju:

  • Share/Bookmark
8.05.2012

Analiza pesmi Zeppelinov: The Ocean

Zapisano pod Glasba, Led Zeppelin avtor: samokodela

Temno modra planjava neskončnih dimenzij, polna prvinskega šumenja, ki je spočelo življenje iz pradavne zmesi elementov in energije, kjer je vsaka kapljica ki pade z neba neznaten delček celote, a ji vendarle daje svoj doprinos in z dajanjem samo sebe osmisli!

In skladba The ocean skupine Led Zeppelin! Tako svetla, polna sreče in veselja, da si jo moramo predstavljati z algami oranžne barve, barvami blizu ovitku albuma Houses of the holy, na katerem je ta skladba! Pesem ki govori o morju poslušalcev na stadionih kjer so Zeppelini igrali in je bil tam vsak zase, a vendar so bili skupaj, združeni v izjemnih vibracijah glasbe, združeni z dobrim, vrhunskim razlogom, ki jim je dopovedoval naj vsak živi po svoje, naj gre vsak svojo pot, a združeni z drugimi v skupnem smislu in ljubezni, kot je bila polna smisla, globine in ljubezni glasba Zeppelinov!

Nekaj povsem drugega kot biti na stadionu, kjer govori nacistični diktator ali religiozni manipulator.

Ja, to je pesem o poslušalcih, zelo svetla, zelo srečna pesem, kakor bi se dogajala v tropski plitvini, kjer okrog poslušalcev v nirvani plavajo pisane ribice! Pesem začne Bonham z nekakšnim rap uvodom in Page je nekoč dejal, da je Bonham pogosto ustvarjal nekakšen rap pred rapom, saj tega žanra takrat še sploh ni bilo! Skladba Out on then tiles ki govori o Bonhamu, je tako najprej imela besedilo, ki je izhajalo iz njegovega rap-a, je pa Bonham imel tudi dober posluh(zato je bil melodičen bobnar in se je znal odzivati na ostale inštrumente in vokal) in je oboževal motown balade in znal ogromno besedil kot je rekel John Paul Jones, Bonhamova sestra pa je odlična in uspešna pevka! Bonham odrapa nekaj kar bi lahko okorno prevedli v ‘odigrali smo že štiri ampak zdaj smo pripravljeni’ s čimer je hotel reči da so že štirikrat igrali komad, a jim ni povsem uspel in so ponovno poizkusili!

Bonham-ovo oboževanje motown-a in funk-a se seveda pokaže tudi v skladbi the Ocean! Bonham ves čas dodaja podrobnosti, ki so jih bobnarji ki so bili le slaba kopija spregledali. Bohnam ni skoraj nikoli zgolj držal ritma, ampak je dodajal vse polno detajlov. Jones je seveda kot vedno na pravem mestu v pravem trenutku s svojim groovom, Page pa v tej pesmi, ki v glavnem rifu menjava med 4/4 in 7/8 ritmom, ostalo pa je v pa v 4/4, odigra tudi zelo lep in melodičen solo, potem pa spet preide v akorde, ki jih igra že pod kiticami in ti akordi malo spominjajo na legendarni Kashmir, ki pride na vrsto na naslednjem albumu!

Na koncu skladbe pa komad preide v Doo-wop sekcijo, kjer Plant doda nekaj zabavnih back vokalov in poje doo wop, doo wop in v verziji v živo vse skupaj zelo spominja na refren pesmi Mmmbop bratov Hanson in glede na to da live verzija Zeppelinov takrat še ni bila uradno izdana, je možno da so bratje to slišali na bootleg-u in naredili hit, potem so pa zgleda itak vsi mutirali in nehali peti al kako!?

Plant proti koncu tudi potiho poje I’m so glad, torej ‘tako zelo sem srečen’ in to lepo povzame optimizem ki je bil kljub blues-u vendarle pri Zeppelinih ves čas prisoten, zadnji del pa je seveda tribute doo wop zvrsti jazza!

V trenutku 1.38 in spet 1.41 lahko v ozadju slišite zvonjenje telefona in zelo dvomim da je bilo to namerno, pa čeprav nekatere teorije pravijo tako, ker je bilo v knjižici z notami, ki je bila izdana s kompletom Zeppelin albumov šaljivo napisano tudi zvonjenje telefona, poleg not seveda in več krat se sliši tudi cvileč bas pedal na bas bobnu, kot tudi v nekaterih drugih skladbah!

Zanimiva odločitev je tudi harmoniziran akapela part po solu!

Besedilo govori o samih lepih, svetlih, veselih stvareh v življenju! O petju na Soncu, smehu v dežju, lepih časih na Luni, oziroma pardon v mesečini ali še bolje osvajanje punc v mesečini, kar je najbrž mislil Plant z besedo ‘hiting’ in seveda rock-anje v pesku hehe!

In tako zelo je vznemirjen, tako zelo se mu mudi, da nima časa pripravit prtljage, njegove noge ga že nesejo čez prag, ker ima zmenek! Vrhunec vznemirjenja ja! Zmenek!! Kot petnajst letnik ki mu srce vse hitreje bije, ko se odpravlja proti svoji ljubezni, zaljubljen, ves v nebesih! Robert pa se je odpravljal na zmenek s svojo publiko, polnim stadionom navdušenih ljudi in čeprav je to vendarle druge vrste navdušenje, je to res nekaj zelo posebnega kar doživijo redki, a hkrati vsak ki je tam, na koncertu! In seveda Plant ne želi zamuditi na ta dogodek poln visokega upanja!

In Plant poje o lepih, dobrih stvareh in sliši ocean kako zarohni v viharju, ob koncu vsake pesmi in včasih že vmes in jih sliši kako si želijo naj še kar igrajo in igrajo, zastonj in še kar naprej in čeprav Zeppelini vsekakor niso igrali zastonj, pa so vendarle igrali tako zelo dolgo, mnogo krat tudi tri ure, da so vsekakor dali ljudem mnogo več kot bi morali, pa čeprav so bili zelo dobro plačani in čeprav je težko reči kdaj je nekdo dovolj plačan! Zeppelini so glasbo res oboževali in tri ure so minile zelo hitro, Zeppelini pa so v tem delu zelo uživali, a vendarle je to resno delo poleg vaje in snemanj, zato jih nimajo neki kvazi glasbeniki, ki se jim komaj ljubi igrati eno uro kaj obtoževati glede nekih neumnosti, ki so izrečene v glavnem s slabim namenom ali izvirajo iz slabega namena!

In Plant še kar poje, bend še kar igra, kakor na večnem vrtiljaku glasbe in nato Plant pove nekaj kar je nekoliko nenavadno, sploh pa bi lahko bilo problematično v današnjih časih in sicer da zdaj vse pesmi poje dekletu, ki je osvojila njegovo srce in da je stara komaj tri leta, kar je to super način za začetek! To zveni nenavadno, a Robert govori o svoji hčerkici Carmen, ki je bila rojena 21. novembra 1968 in je bila takrat stara tri leta, kasneje pa je Plant besedilo spreminjal in zapel štiri leta, nato pa pesmi niso več igrali!

V zadnjem delu Page solira zanimive fraze, povsem na koncu tudi hitre, vmes pa jih prekine s padajočimi akordi!

Zelo pozitivna, svetla pesem, polna ljubezni, upanja, veselja in poletja! Potopite se v ocean!

Besedilo:

We’ve done four already, but now we’re steady
and then they went, “One, two, three, four”

Singin’ in the sunshine, laughin’ in the rain
Hittin’ on the moonshine, rockin’ in the grain
Got no time to pack my bag, my foot’s outside the door
I got a date, I can’t be late for the high hopes hailla ball!
Oh, uh-huh, ah-ow, yeah

Singin’ to an ocean, I can hear the ocean’s roar
Play for free and play for me and play a whole lot more, more
Singin’ ’bout the good things, and the sun that lights the day
I used to sing to the mountains, has the ocean lost its way
I don’t know, aw-aw, yeah
Ooh, yeah

La, la, la-la-la-la, la, la-la-la-la-la-la-la-la
Laa, la, la-la-la-la, la, la-la-la-la-la-la-la-la
La, la, la-la-la-la, la, la-la-la-la-la-la-la-la
Laa, la, la-la-la-la, la, la-la-la-la-la-la-la-la

Sittin’ ’round singin’ songs ’till the night turns into day
Used to sing on the mountains, but the mountains washed away
Now I’m singin’ all my songs to the girl who won my heart
She is only three years old, and it’s a real fine way to start
Oh, yeah, a-sure is fine
A-blow my mind when I feel so good, now, a-yeah, yeah, yeah

I’m so, I’m so, I’m so glad
Woo-hoo-hoo-hoo-hoo, ooh-woo-hoo-ooh, oh-oh, oh, yeah, yeah
Ooh-hoo, woo-hoo, woo-hoo, woo-hoo
Woo-hoo, woo-hoo, woo-hoo, woo-hoo
Woo-hoo, woo-hoo, woo-hoo-hoo
A-woo-hoo-hoo-hoo, woo-hoo-hoo-hoo, yeah
Oh, it’s so good

Studijska verzija, izdano 28. marca 1973, kot ozadje vidite živo oranžen ovitek albuma Houses of the holy, ki se lepo poda k tej skladbi :

YouTube slika preogleda

V živo, album How the west was won, posneto 25.6.1973 Los Angeles forum, izdano 27.5. 2003:

YouTube slika preogleda

V živo, video, album The song remains the same, posneto 27., 28., 29. julija 1973, izdano 20.novembra 2007, v solaži ki se začne v momentu 1.38 in tudi med akordi po solaži Page zelo prepričljivo slajda po strunah brez slajda, poslušajte od 4.00 naprej da vidite da je res precejšnja podobnost s pesmijo Mmmbop skupine Hanson :

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
7.05.2012

Fantom iz opere

Zapisano pod Humor avtor: samokodela

S svojim močnim glasom pošiljam lep pozdrav,

fantom iz opere!

  • Share/Bookmark
7.05.2012

Neumnosti s katerimi opravičujejo neodgovornost

Zapisano pod Družbena kritika avtor: samokodela

Nekateri ljudje opravičujejo svojo neodgovornost, nemoralno in neetično vedenje s tem, da v resnici nič ne vemo in da lahko zato počnejo karkoli, oziroma da lahko vsaj do neke mere vnašajo nepoštenost v svoje življenje, kar ima lahko različne stopnje intenzitete ! Takšno razmišljanje je neumnost, ogromno stvari vemo, o družbi in naravi vedo pametni ljudje tako rekoč vse in popolnoma jasno je, kako bi se morali vsi obnašati da bi nam res bilo lepo!

Potem pa eni natolcujejo še v zvezi z vesoljem, da če znanstveniki še niso vsega pojasnili, da zato kar nič ne vemo in lahko oni delajo kar hočejo, ker iz tega sledi da tudi ne vemo kaj je sploh zares dobro in slabo! To je katastrofalno napačno sklepanje! Prvič ta odkritja nimajo nobene zveze z družbeno odgovornostjo, drugič pa znanstveniki vedo vse več in seveda se še odpirajo kakšne nove teme, ampak popolnoma jasno pa je kaj je moralno in etično, brez da do potankosti obvladamo svet mikrokozmosa in makrokozmosa!

Še bolj neumno pa je, da nekateri na osnovi tega da še ne vemo vsega(čeprav menim da pri nekaterih stvareh tudi ni kaj dosti za vedeti, ampak preprosto so, oziroma se zgolj odkrijejo) trdijo da obstajajo nadnaravna bitja!Vse kar so znanstveniki odkrili ima dokaze in vse kar še bodo tudi, za nadnaravna bitja pa ni nobenih dokazov in še za nelogične ideje gre! Pa ravno religiozno verske ideje so prinesle na svet veliko zla in neodgovornosti!

Pa nekateri bodo rekli da ravno religija kliče k odgovornosti, ampak ker je v verskih bukvah in verskih institucijah tolike zmede in zla in ker ni bitja ki bi preko direktnega kontakta z nami vzpostavilo moralo, moramo to storiti sami, verstva in religije pa se pri tem vsekakor niso izkazale!

  • Share/Bookmark
7.05.2012

Kritika glasbenih kritikov

Zapisano pod Družbena kritika, Glasba, Led Zeppelin avtor: samokodela

Dajmo pogledat kaj menim o temi glasbenih kritikov!

Glasbeni kritik je žal še vedno mnogokrat oseba, ki s svojstvenim slogom in zapletenimi stavčnimi zvezami ne pove nič, njegov edini namen pa je sesuti čim več glasbenikov(še posebej tiste ki jim kaj zameri ali zavida, včasih tudi uspeh)! Tisti ki pa so mu iz nekega razloga všeč(včasih tudi zaradi poznanstev), pa z nakladanjem hvali in če je kaj sreče tudi kaj pograja, tako da ne pozabi na svoje perverzne užitke!

Sploh v zgodovini zadnjih petdesetih let, so se pojavljale revije, katerih kritiki nekaterih skupin in glasbenikov niso in niso marali, sploh takšnih ki niso potrebovali medijev za svoj uspeh in ki so jih doživljali kot avantgardne in s svojim zaostalim umom tudi kot družbeno nesprejemljive zaradi glasnih ozvočenj, distorzije in novih pristopov, pa čeprav je šlo za izjemne in neverjetno muzikalične glasbenike!

Tukaj seveda ne govorim o ekstremni alternativi, ki res ni ravno dobra glasba in je itak bila vedno v podzemlju, kjer je imela svoje revije v majhni nakladi.

Bili pa so glasbeniki(ja tudi Zeppelini so bili med njimi), ki so bili odlični in v marsikaterem pogledu mainstream, pa so jih napadali zgolj zaradi zvoka in pristopa in jih dajali med skupine ki ropotajo(pa čeprav so se na zelo raznolik način lotili skladb) in za njih izumili žanre, ki so bili za kritike avtomatsko inferiorni.

Takšno obnašanje poznam predvsem preko Zeppelinov, a še vedno se dogaja, da kritiki elaborirajo s čistim nakladanjem in da napadajo glasbenike, ker jih moti njihov uspeh, večinski pristop ali tehnične sposobnosti! Takšni kritiki izumijo stil, s katerim nič ne povejo in spregledajo vse kar je dobro in glasbo povsem diskvalificirajo na osnovi nekega detajla ki je pogost ali kot bi oni temu nakladaško rekli kolegu v gostilni ‘nekega vibe-a ki jim ne sede’! Sede pa jim rit, dokler le imajo za pivo!

Mnogi glasbeniki so sčasoma doživeli vso priznanje(Zeppelini so dobili vrhunske nagrade kritikov), žanrsko opredeljevanje pa je postalo nepomembno, predvsem pa se je izkazalo, da je nakladanje o tem, da je nek žanr za vedno passe, čisto natolcevanje! Namreč ohrani se glasba ki je dobra, ne pa kot so mislili da na primer klasični rock za vedno izgine, ker pride punk!

Mnogokrat je pri kritikih to tako kot sem opisal ja! Žal!

In kaj bi kritik moral biti in precejkrat tudi je!? Človek ki je do umetnika konstruktiven, ki podaja jasno razumljivo sliko tega kar je opazil in ki se je skozi čas izkazal kot človek, ki naj svoje mnenje pove v časopisu ali reviji, ker se je njegovo mnenje izkazalo za bolj relevantno, boljše!

Izkazalo da se izraža s vsebinsko kvalitetnimi mislimi, da zna argumentirati in da skuša s kritiko glasbenikom pomagati in da se res spozna na glasbo, da je slišal veliko dobre glasbe, jo znal prepoznati in kvalitetno opisati, da je znal prepoznati njeno tehnično in (ali vsaj)avtorsko izjemnost in da se je to potrdilo tudi z zanimanjem poslušalcev za neko glasbo in da seveda kritik piše le o glasbi, ki je očitno iskrena, ima ideje in ni bila napisana da se jo proda z marketinškimi triki, ker ni vredna nič!

In kako se lahko zares najbolje izkaže da je kritik dober, pa čeprav to ni nujno povsem zanesljivo?! Predvsem tako, da lahko bralci glasujejo in po možnosti argumentirajo, ali so jim kritikovi nasveti kaj dali in jim kaj pomagali pri izbiri glasbe! Kritiki bi torej naj svetoval ljudem, kaj je se je pojavilo dobrega na glasbenem prizorišču!

Kritik mora ocenjevati tehnično sposobnost glasbenikov, njihovo sposobnost aranžiranja in predvsem originalnost idej znotraj aranžmaja, ter seveda izjemnost melodij in besedil, ko jih glasba ima!

Kritik pa si žal mnogokrat ustvarja ime z grajanjem in medtem ko morda več tisoč ali deset tisoč ljudi zelo uživa na nekem koncertu, bo nek kritik s slogom ki ne pove ničesar, povsem sesul nek band in si na tak način ustvarjal ime, ter dajal jasno vedeti, da je naziv svojega poklica razumel tako, da pač mora nenehno kritizirati in to po možnosti ker dobrim glasbenikom zavida uspeh ali ker je sam frustriran na glasbenem področju!

Pa ta članek ni zdaj zgolj neko branjenje Zeppelinov, to se dogaja nasploh!

  • Share/Bookmark