24.07.2012

Analiza pesmi Zeppelinov: Rock and roll

Objavljeno v Glasba, Led Zeppelin avtor samokodela

Odločil sem se da vendarle ne bom najbolj znanih pesmi razčlenil povsem na koncu in bom na vsake tri pesmi obravnaval eno zelo znano in danes bom pisal o skladbi Rock and roll iz četrtega albuma, ki je bil neimenovan in so ga oboževalci poimenovali z različnimi imeni, med drugim tudi Led Zeppelin IV, ter Four symbols zaradi simbolov ki so bili na ovitku albuma!

Na prvi pogled gre za dokaj tipični rock and roll komad, ki ima torej res ustrezno ime, sploh glede na nekatere skladbe Zeppelinov, ki imajo zelo nenavadna imena, ki včasih ne povejo skoraj nič o skladbi.

Vendar pa ima komad v sebi veliko unikatne kreativnosti Zeppelinov in je tudi zelo težek, tako da bi lahko imel tudi naslov Hard rock!

Zeppelini so skladbo ustvarili precej spontano, kajti ko so znova in znova snemali skladbo Four sticks(ki je aranžmajsko zelo zahtevna) ki jim je kar ni in ni uspelo posneti kot so želeli, je Bonham iz frustracije začel igrati intro komada Keep a knockin Little Richarda in ga po mojem mnenju presegel v kvaliteti ker igra boljše vzorce in glasneje, Page pa je spontano začel igrati del rifa in tudi Jones se je prikjučil, ter Plant na vokalu!

Precej hitro so se sicer ustavili, a vse skupaj je bilo posneto in band je vedel da imajo nekaj dobrega na čimer je pametno delati!

Page je še dodatno dodelal osnovne rife, ki jih igra iz A dura in nato preide v D in še v E, klasičen rock and roll skratka, vendar na Page-v način, ki seveda vsebuje tudi nasnete kitare in vrhunski solo, ki je morda glede na bluesovski izvor preprost, a vendarle zelo zapleten, predvsem pa odlično sfraziran!

Page odigra solo preko kitice in refrena, še pred solažo pa nas ‘draži’ z nasnetimi frazami ki so posnete z istim tonom in jih je najbrž posnel kar neposredno pred solažo, ko pa pride trenutek za začetek solaže, pa najprej igra zapletene in zelo hitre stakato bravure, nato pa se solo vse bolj oblikuje v bolj jasno artikulirane in melodične fraze, sledi še nekaj vzpenjajočih stakato vzorcev, nato zelo melodična legato melodija in nato še zelo hitra fraza, ki je izvrstna in pade točno na del, kjer Plant sicer poje ‘lonely , lonely time’, torej refren, zato pride ta fraza še posebej do izraza, saj tudi bas in bobni potihnejo, Page pa tukaj tudi nasname dodatno kitaro, kot tudi v najbolj melodičnem legato delu!

Ostale dele pesmi Page preprede z osnovnimi rifi in dodatnimi variacijami proti koncu pesmi, ki vsebujejo tudi domiseln prehod med Plant-ovimi vokalizacijami, saj Plant na koncu pesmi ne poje več besedila ampak le ‘uh yeah, uh, uh yeah’ in podobne strastne fraze ;) ! Page igra tudi zanimivo podlago pod Plant-ovim besedilom, saj je super da ne igra še naprej osnovnega rifa, ampak le fraze iz dveh sestavljenih tonov, ki jih večkrat udari za vsako Plant-ovo frazo.

Jones vrhunsko gruva in zapolni vsak trenutek skladbe in to z nenehnimi hitrimi udarci ki seveda harmonično sledijo Page-u, vendar pa tukaj Jones ne ponavlja natančno Page-vega rifa, kot je to sicer v navadi pri Zeppelinih, saj med drugim prav s podvajanjem kitare in basa dosežejo še težji zvok, ampak igra kot rečeno nenehno punktuirane hitro sledeče si note!

Bonhamov beat je kompleksen in vsebuje precej improvizacije a vendarle stabilen beat, intro ki ga delno zaigra tudi po vsakem refrenu ko band spet začne igrati je vsakič skoraj enak, na koncu pa sledi vrhunski solo, ki ga Bonham zaigra kot da bi se njegove roke gibale s hitrostjo hurikana, noro je to, res noro!

Ladies and gentlemen, John Bonham, one of the greatest wonders of the world!

Kreativnost benda preseže žanre in pojme kot so kompleksno in preprosto, klasika, blues in rock and roll, ker so Zeppelini tako kreativni da gre preprosto za odlično kompozicijo, ki se v tem primeru napaja iz zvrsti ki so nastale nedavno pred Zeppelini, torej iz rock and roll-a in blues-a!

Zeppelini so zdaj tudi zelo priznani od kritikov in so dobili najvišje nagrade izjemnega pomena, takrat pa so jih kritiki zavračali zaradi pristopa s težkim zvokom kitare in bobnov, kar je povsem nesprejemljivo in nepravično, še posebej zato ker so Zeppelini v resnici imeli toliko različnih pristopov, toliko težkosti in hkrati lahkosti v zvoku, toliko teme in hkrati toliko svetlobe!

Razumem da resni kritiki še vedno zavračajo metal, sploh kadar gre v ekstreme onkraj heavy metala, a kritiki so zdaj spoznali da Zeppelini niso niti heavy metal, kaj šele agresivne metalske mašine, ampak vrhunski skladatelji, najvišjega ranga, ki presegajo žanrske omejitve in hkrati tudi virtuozi na instrumentih in vokalu!

V skladbi Rock and roll se spet pokaže da so Zeppelini izjemni komponisti, tudi ko se močno napajajo iz tradicije, saj gre za še en izjemen dosežek, ki ga lahko poimenujemo vrhunska kompozicija Led Zeppelin-ov!

V komadu na klavir igra tudi Rolling Stones-ovec Ian Stewart, komad pa je bil posnet v angleški vili Headley Grange z Rolling stones mobilnim studijem-kombijem s snemalno opremo.

Plantov vokalni performans je vrhunski, melodija je zelo spevna, sploh refrenski del kjer poje ‘lonely lonely time’, njegov glas pa je tukaj še posebej močan in razponsko neverjetno izjemen!

Zelo dobro se mi zdi da Plant poje o osamljenosti in to v časih ko niti on niti ostali člani benda sploh niso bili osamljeni. Res sicer v času nastajanja albuma niso živeli s svojimi družinami in morda je to razlog, a najpomembnejše je to, da je seveda Plant kot vsak drug človek mnogokrat bil osamljen, tudi v ljubezenskem smislu in da je kot občutljiv človek to še posebej občutil, še posebej pa mi je to všeč ker to izpove v pesmi ki je svetla in optimistična po zvoku,

on pa poje o bolečini in s tem doda pesmi posebno kvaliteto in osebno imam še posebej rad pesmi ki govorijo o žalostnih plateh človeškega življenja, pesmi ki izražajo trpljenje, hrepenenje in nas z mravljinci ponesejo v globoka občutja preteklih težkih trenutkov in nam podarijo upanje v prihodnost!

Plant poje prav o hrepenenju, o tem da bi se rad vrnil v ljubezen, da je že dolgo od kar je rock and roll-al, kar je lahko metafora za seks, da je že dolgo minilo od branja knjige ljubezni, da je že dolgo kar je z dekletom hodil pod mesečino in ji obljubljal preveč in si želel da razpre svoje roke in spusti njegovo ljubezen k sebi! Želi se vrniti v ljubezen torej, od koder je prišel, saj je iz ljubezni nastal!

Pesem ki se dotika teme in bolečine, pa čeprav je instrumentalna podlaga v osnovi rock and roll v stilu 50-tih let, ko so bile takšne ne-baladne vesele pesmi namenjene šolskim plesom!

Skladbo so Zeppelini izvajali v živo vse od leta 1971 ko je izšla na albumu, pa do samega konca nastopanja leta 1980!

Igrala sta jo tudi Page in Plant v devetdesetih, zaigrali so jo tudi na združitvenem koncertu leta 2007 z Jason Bonham-om , zaigrali pa so jo tudi The Foo fighters leta s Page-m in Jones-om!

V komadu se je spreminjal predvsem Plant-ov glas, saj je leta 1973 začel pesem peti za terco nižje, zaradi težav z vokalom, saj so imeli Zeppelin-i res ogromno koncertov, pa tudi kadil je, nekajkrat pa je tudi pel ko je bil prehlajen, kar ni dobro!

Njegov glas mu sicer še dandanes dobro služi in Plant še vedno poseduje veliko moč in ves razpon, a verzija iz leta 1973 ki jo boste slišali spodaj, je res precej slabša od zgodnejših, kasnejša iz leta 1979 pa je sicer tudi zapeta nižje, a je vokal veliko močnejši! V devetdesetih pa spet poje na originalni višini!

Spreminjal se je tudi Bonham-ov solo na koncu, pa tudi ton Page-ve kitare, ki pa je bil v živo zmeraj težji kot v studijski verziji!

Super komad ki je seveda zelo znan in velik hit skupine Led Zeppelin!

Besedilo:

t’s been a long time since I rock-and-rolled
It’s been a long time since I did the stroll
Ooh, let me get it back, let me get it back, let me get it back
mm-baby, where I come from
It’s been a long time, been a long time
Been a long, lonely, lonely, lonely, lonely, lonely time
Yes, it has

It’s been a long time since the book of love
I can’t count the tears of a life with no love
A-carry me back, carry me back, carry me back
mm-baby, where I come from, whoa-whoa, whoa-oh-oh-hoh
It’s been a long time, been a long time
Been a long, lonely, lonely, lonely, lonely, lonely time
Ah, ah-ah, ah-ah

Hoh, it seems so long since we walked in the moonlight
a-makin’ vows that just couldn’t work right
Haw-haw, yeah, open your arms, open your arms, open your arms
Baby, let my love come running in, a-yeah
It’s been a long time, been a long time
Been a long, lonely, lonely, lonely, lonely, lonely time

Yeah, hey, yay, hey, yeah, hey, yeah, hey
Ooh, yeah, ooh-ooh, yeah, ooh-ooh, yeah, ooh-ooh, yeah
It’s been a long time, been a long time
Been a long, lonely, lonely, lonely, lonely, lonely time

Studijska verzija, posneto 1971, izdano 8.novembra 1971:

YouTube slika preogleda

V živo, video, NEVERJETNO VRHUNSKI VOKAL, posneto 27.2.1972, Sydney, Avstralija, izdano 26.5. 2003, bobnarski solo na koncu je tako neverjeten, da težko verjamemo svojim očem :

YouTube slika preogleda

V živo, album How the west was won, posneto 27.6. 1972, Long Beach, Kalifornija, izdano 27.5. 2003, zelo težka kitara, vokal pa nekoliko manj prodoren kot v Avstraliji štiri mesece prej:

YouTube slika preogleda

V živo, video, DVD The song remains the same, posneto 27., 28., 29. julija 1973, New York, ZDA, izdano 20. 10. 1976 in 20.11. 2007, vokal je nižji, kitara zelo težka in distorzirana, bobnarski solo na koncu pa malo drugačen kot prejšnja leta in pravi šok za oči:

YouTube slika preogleda

V živo, video, album Led Zeppelin DVD, posneto 4.8.1979, Knebworth, Anglija, izdano 26.5. 2003 , vokal na višini iz leta 1973, a močnejši:

YouTube slika preogleda

V živo, video Page in Plant, posneto 13.2.1996 Nippon Budokan, Tokyo, Japonska, Plant poje na originalni višini, vokal pa je nekoliko iztrošen:

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.