28.08.2012

Analiza pesmi Zeppelinov: I can’t quit you baby

Objavljeno v Glasba, Led Zeppelin avtor samokodela

Blues komad I can’t quit you baby je nastal po predlogi komada črnskega blues avtorja, pevca, kitarista in basista Willie-a Dixon-a in Zeppelini(ki so tudi podpisali Dixon-a kot avtorja in so nasploh malo kradli, pa čeprav nekateri zavajajo da je bilo drugače ) so z zanimivim aranžmajem in veliko intenziteto skladbo naredili za svojo in ji dodali svoj pečat hitrega soliranja na kitari, domiselnega bobnanja ki se spet na nov in svojstven način sklada s kitaro, groovy bas in seveda prodoren belski blues glas ki zveni kot moška verzija Janis Joplin, pa čeprav še prav nič hripavo, a zelo originalno, na tem prvem albumu te originalne, revolucionarne zasedbe, ki je med drugim igrala tudi takšen power blues, Plant pa je bil gotovo najboljši ali vsaj med najboljšimi belimi pevci bluesa, pravi blues belter, pevec z izjemno prodornostjo!

Willie Dixon; I can’t quit you , baby, album I am the blues:

YouTube slika preogleda

Skladba je bila sicer mnogo bolj intenzivna in kitarsko distorzirana v verzijah v živo, kjer je Page zelo dodelal svoj solo in mu dodal mnoge fraze in hitre stakato dele, kjer moram še posebej izpostaviti verzijo iz albuma BBC sessions, ki jo objavljam spodaj in ima en del solaže nad katerim sem res še posebej fasciniran in je tudi tehnično neverjeten! Page se je odločil za dokaj miren stil z dokaj čistim kitarskim zvokom na albumski verziji in tako pravzaprav precej sledil blues tradiciji, najbrž zato, ker je bilo na albumu že dovolj zelo divjih in distorziranih pesmi in glede na to, da je skladba sledila nori Communication breakdown, ki sicer na albumu tudi še zdaleč ni bila tako težka kot v živo(Page je cel album posnel z majhnim Supro ojačevalcem, ki ga je nastavil tako da je zvenel kot da igra Gibson-ko, a je cel album posnel na Fender kitari, tudi solo na Stairway to heaven iz četrtega albuma je posnel s Fender Telecaster-om), je Page očitno želel bolj umirjen, tradicionalen električni blues!

Bonham igra zanimive vzorce predvsem v zaključkih vsakega verza, ko gre Plant zelo visoko, Page pa zaigra frazi ki jo vsakič konča z dvema akordoma in pred tema akordoma Bonham dvakrat udari po bas bobnu, res zanimivo foro nardi!

Jones melodično groova, Plant pa kot rečeno izpoje vsa svoja pluča ko poje o punci ki je kar ne more zapustiti, pa čeprav mu dela hude in zlobne stvari. Plant začne komad akapela, torej brez spremljave in takoj na začetku doživimo izjemnost njegovega mladega bluesovskega glasu!

Jah, tukaj se lahko tudi kar razpišemo o tem(a se ne bomo), koliko pesmi govori o nesrečnih ljubeznih in kako je lahko to patetično, a vendarle se to dogaja, sploh občutljivim in čustvenim ljudem in mnogokrat umetniki govorijo precej avtobiografsko, to da pa se jim v ljubezni dogaja nekaj hudega, pa ni nujno znak njihove lastne nezrelosti ali nezmožnosti poiskati si koga boljšega, ampak znak njihove predanosti, ljubezni, plemenitosti in nesebičnosti, pa še kakšna pesem kdaj nastane! Umetniki tudi močneje privlačijo čudne ženske, ker so lahko potem skupaj z njimi v soju slave, v besedilu I can’t quit you baby, pa ona s svojo hudobijo celo povzroči, da njegov(njun) otrok trpi. Seveda lahko Zeppelini izpadejo malo seksistični, a so o ženskah peli tudi v pozitivnem smislu, vendarle pa je treba poudariti očitno, da imajo tudi ženske težave z moškimi in ne le obratno!

Lep blues komad, ki pokaže kako dobro so Zeppelini znali s svojim stilom povsem spremeniti pesem kakšnega starega blues man-a! Dovolj je bilo že, da so zaigrali po svoje, da je vsak igral kot je igral in že je nastalo nekaj zanimivega, originalnega in velikokrat tudi izjemnega! In to je eden ključnih postulatov pri umetnosti, da izrazimo sebe na čim bolj svojstven in hkrati odgovoren in k pozitivnemu stremeč način!

Besedilo:

I-hi, I can’t quit you, babe
So I’m gonna put you down for a while
I said, I can’t quit you, babe
I guess I got to put you down for a while
Said, you messed-up my happy home
Made me mistreat my only child
Yes, you did, babe, oh

Said, you know I love you, baby
My love for you I could never hide
Oh, you know I love you, babe
My love for you I could never hide
A-when I feel you near me, little girl
I know you are my one desire, whoa-oh, oh-oh, yeah

Oh, that’s wonderful, whoa
Whoa
Alright, oh, now, that’s wonderful

When ya hear me moanin’ and groanin’, baby
You know it hurts me deep down inside
Oh, when ya hear me moanin’ and groanin’, babe
Y-you know it hurts me deep down inside
Oh, a-when you hear me hollar, baby
You know you’re my one desire, yes, you are, alright

Studijska verzija, posneto oktober 1968, izdano 12. 1. 1969, album Led Zeppelin, zanimiva Bonham-ova fora, ki se potem še večkrat ponovi je dvakratni udarec na bas boben v momentu 0:50 in spet v 0:55, v tem komadu pa lahko v momentu 3:10 in še več krat po tem slišimo tudi zelo hitri, trikratni udarec na bas boben, ki ga prvič slišimo že v komadu Good times, bad times, činela mi je vedno zvenela kot da nekdo plete s pletilkami, sredi solaže Page odigra štiri takte brez spremljave:

YouTube slika preogleda

Studijska verzija, posneto 9.1. 1970, Royal Albert hall, London, izdano na albumu Coda, 19.11. 1982, verzija je bila izdana z napisom da je bila posneta na vaji pred koncertom, v resnici gre za koncertno, isto verzijo kot na DVD-ju iz leta 2003, le da je skrajšana in predelana! Na tem albumu je tudi pesem We’re gonna groove, ki je prav tako iz tega koncerta:

YouTube slika preogleda

V živo, BBC sessions, London posneto 3.3. 1969, izdano 11.11. 1997 verzija 1, zelo intenzivna verzija, a še precej podobna studijski:

YouTube slika preogleda

V živo, video, Royal Albert hall, London, posneto 9.1. 1970, izdano 27.5. 2003, Led Zeppelin DVD, gre za isto verzijo kot na albumu Coda, le da je tukaj celotna, nora verzija, Bonham zaključi z odličnim solom:

YouTube slika preogleda

BBC sessions, verzija 2 , posneto 27.6.1969, London, izdano 11.11. 1997, še posebej fascinanten del solaže od 3:12 do 3:26 in od 4:00 do 4:12! Res neverjetno! :

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.