18.10.2012

Led Zeppelin: Celebration day

Objavljeno v Glasba, Led Zeppelin, Moje življenje avtor samokodela

Včeraj sem si šel s kolegom ogledat koncertni film Led Zeppelin-ov iz leta 2007, ko so še živeči člani nastopili s sinom umrlega bobnarja Jason-om Bonham-om! Film so vrteli v Planetu Tuš v Mariboru in drugod, čeprav prvotno ni bilo videti da ga bodo vrteli tudi v Sloveniji!

Več o vsem skupaj v teh člankih spodaj!

http://samokodela.blog.siol.net/2012/09/13/led-zeppelin-oktobra-v-kinih/

http://samokodela.blog.siol.net/2012/09/25/led-zeppelin-tiskovna-konferenca/

Z analiziranjem ne bom pretiraval! Vsi so bili v vrhunski formi, tudi Plant je vrhunsko in z veliko energijo ter s še vedno v veliki meri fantastično barvo in močjo odpel skladbe! Jones je fascinantno gruval na basu in zaigral nekaj zelo kompleksnih linij na klaviaturah, Page je bil tako hiter kot tudi subtilen in čustven in je izvabljal iz svojih kitar zelo različne zvoke!

Jason Bonham pa je imel enciklopedično znanje idej svojega očeta, ki jih je včasih tudi odigral zelo blizu kvaliteti svojega očeta.

Še posebej izvrsten je bil Kashmir ki je bil zaigran in zapet z neverjetno energijo, Stairway to heaven je bila zapeta z veliko subtilnostjo in posebno magijo, saj je Plant proti koncu kariere z Zeppelini ni več pel tako doživeto, ker se je skladbe že malo naveličal.

Izkazali so se tudi v funky in blues komadih, kjer je Plant v Since I’ve been loving you tudi odpel nekaj neverjetno visokih not z veliko prodornostjo!

Vrhunska je bila tudi For your life, ki so jo izvedli z veliko prepričljivostjo glede na to, da so jo na odru izvajali čisto prvič in da je zelo zapletena!

Koncert so zaključili z Whole lotta love in s skladbo Rock and roll z vrhunskim solom Jason-a, ki je bil skoraj tako glasen in zapleten kot solo njegovega očeta, Plant pa je na koncu dodal še glasen tenorski krik in končalo se je to pestro adrenalinsko potovanje, ki pa je bilo tudi subtilno in prepredeno z znano značilnostjo intrigantno zapletenih aranžmajev, ki se v živo še razvijajo naprej v neskončno kreativnost!

Tudi vizualni efekti so bili odlični, sploh ko je Page v komadu Dazed and confused igral z violinskim lokom, saj so ga obkrožali laserski žarki, veliko pa je bilo tudi bližnjih posnetkov članov zasedbe, sploh ko so izmenjevali nasmeške in navdušene poglede in se večkrat zbrali povsem blizu bobnov, ki so bili pri Zeppelinih vedno strojnica celotne ladje. Tudi režija filma je bila skratka odlična!

Zvok je bil vrhunski, čeprav bi si seveda želel da bi bilo v kinu glasneje, a po treh pesmih je zvok tudi res postal glasnejši in bolj palpitabilen, saj se nas je glasba kot nekaj živo telesnega skozi kožo dotaknila v dno duše!

Super je bilo, tudi moj kolega je bil navdušen, škoda pa da ni bila zraven še kakšna punca, potem se ne bi zgolj mene dotikala glasba, ampak tudi jaz nje(razen če bi bla njegova, punca ne glasba)! ;)

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.