Arhiv za mesec December, 2012

23.12.2012

Mojster in Margareta-Esej-3.del

Zapisano pod Družbena kritika, Poezija in proza avtor: samokodela

Preden preidemo k drugemu delu knjige, ki je skoraj povsem posvečen Mojstru in Margareti, omenimo še, da se je Berliozovega stanovanja skušal polastiti njegov stric in pri tem izkazoval precej močan materializem, ki ljudem v komunizmu še zdaleč ni bil tuj, Woland ga z magijo odžene, črna magija je tukaj bela, razkrinkava zlo, mnogi ne verjamejo v nič, kar ni dobro, totalitarizem jih slabo vodi, že zato ker je gnil in ker jih vodi, namesto da bi jim pomagal postati samostojne osebe, satan Woland ki jim sodi pa se pojavi kot verska alegorija, kot opozorilo da niso verni, da ne verjamejo v vrednote in da je njihova brezvernost moralne narave, kot je bilo človeštvo v tem smislu brezverno v vsakem obdobju zgodovine, ki je vsako bilo tudi do neke mere totalitarno! Tukaj gre tudi za humorno ironijo, ker ne verjamejo jih napade prav tisto v kar ne verjamejo, nadnaravna sila kot simbol obračuna, zla sila ker dela iz striktnega vidika morale zlo, ki pa je v resnici bolj bela kor črna in sodi zlu!

Zdaj pa stopimo v del knjige ki se imenuje Druga knjiga in se začne na 239-ti strani od skupno 430-tih.

Ta del je zaznamovan z Mojstrom, Margareto, magičnimi prizori in magičnimi prizori narave!

Margareta je v Mojstra zelo ljubila, zelo trpi ker so ji ga vzeli in dali na psihiatrijo, gre za zelo globoko ljubezen ki danes res vse bolj izginja, Margareta sicer živi z možem v razkošni vili, a je bila z njim nesrečna, Mojster ji je zato pomenil njeno življenje, srečo! Margareta je bila lepa in pametna, njen mož ki je bil znameniti zdravnik ki je povrhu odkril nekaj pomembnega za državo, je bil mlad, lep, dober in pošten in je svojo ženo oboževal in tudi denarja ji ni manjkalo, a ni bila srečna, mož s katerim se je poročila pri devetnajstih ni bil pravi zanjo, čeprav je bila zmožna globoko ljubiti in njeno nezadovoljstvo ni izviralo iz malomeščanstva nekaterih žensk, ki ne vedo kaj hočejo, kaj sploh je zveza in so jim ljubimci zgolj nova izgubljanja v svet telesne naslade brez ljubezni.

Margareta se je zaljubila v Mojstra in ga res oboževala in ga tudi prav ona začela klicati Mojster zaradi njegovega dela, ga spodbujala, mu stala ob strani in z njim preživljala globoke, najlepše trenutke!

A režim je vse uničil in postavil na glavo , dokler Woland in pomočniki ne sklenejo povrniti Margareti za njeno globoko ljubezen in Mojstru za njegovo pisanje! Azazello vzhičeni Margareti pove da je Mojster živ, kajti ona ni vedela kako je z njim, potem pa ji da čarobno mazilo s katerim se namaže in postane mlajša za deset let na plemenit način, ker je imela plemenitost v sebi in ji ni bilo mar le za telesno lepoto in zdaj vsega dvajsetletna gola odleti na metli skozi Moskvo.

Knjižni opis postane mehkejši, prijazen, brez napetosti prve knjige, kjer kombinacija totalitarizma in magije ustvarja nenehne živčne preobrate!

Tukaj gre za prekrasne opise Margaretine ljubezni, knjiga dobi romantičen podton, tudi opis okolice, Margaretinega letenja , lune, vse to ima zelo liričen pridih, kjer se preletajo poetični opisi pokrajine, kjer kar začutimo kako drevje, noč in luna drsijo skozi Margareto, med tem ko ona drsi skozi njih!

In tukaj se Bulgakov izkaže tudi kot izvrsten Mojster stila, ki pa ni pretirano načrtno zakompliciran in zato ne postane neestetski, kot se zna zgoditi pri kakšnih pisateljih ki bi radi bili izjemni stilisti, pa potem preveč komplicirajo, klobasajo(tega ne gre zamenjevati s stilom ki je poln in rahlo baročen), med tem ko Bulgakov precej lahkotno zapiše svojo liriko, tako v trenutku težkih, kot sproščujočih prizorov v knjigi! Slog sestavljen iz izvrstnih idej in občutka za jezik, ki teče kakor lebdeče lunine meglice, ki se svetlikajo v Margaretinih očeh ko kot prekrasna čarovnica gola leti nad vršavim drevjem!

Le Margaretino obnašanje do gnilega sveta še nekoliko spominja na prvi del knjige, ki se preden doseže gozdove še pozabava z Latunskim in med tem ko ga ni doma razbije njegovo stanovanje, saj je bil glavni protagonist gonje proti Mojstru, a kmalu dobra čarovnica že pomiri otroka v drugem stanovanju ki ga je prestrašila. Nato pa z metlo leti proti dogovorjenemu kraju, nad njo pa milo sveti luna in tukaj čutim tudi izpolnitev večne želje človeka po letenju!

Margareta je tako postala dobra čarovnica, v njeni globoki ljubezni je nekaj norega, čarovniškega, za njo prileti tudi hišna pomočnica Nataša in vse skupaj je čudovit pobeg iz totalitarizma v nočno nebo, kar si je Bulgakov gotovo želel da bi se mu zgodilo, ko so ga preganjali!

Na cilju Margareta ob reki sreča vile ob ognju, nenavaden gospod pa ji uredi prevoz nazaj v Moskvo z vozom, ker je metla precej neudobna.

Sledi vrnitev v Moskvo, pomočnik Wolanda, Korovjev, pove modrosti o filozofskih razsežnostih duha in o tem kako nekateri nimajo razsežnosti, ne razumejo v globino, mar jim je le za materialno, za bogastvo!

V Moskvi so v sobi pri Wolandu in pomočnikih, pričarajo si magijo, Woland ima globus ki deluje kot Google maps, kar je izjemno da si je Bulgakov to takrat izmislil, takšen globus ki je vse bolj približeval, pokazal vse večje podrobnosti! Imel je tudi živ šah z drobnimi živimi figuricami!

Potem sledi povabilo na ples, magija ji omogoči pobeg k lepemu, kajti v totalitarni državi je lahko sicer človek pobegnil le v domišljijo, vendar pa domišljija seveda ne sme biti nikoli podlaga za laž ki sili postati resnica, na osnovi katere se potem seveda dela zlo!

Margareta je deležna izjemne pozornosti, ker je verjela v globoko ljubezen, Woland ji priredi ples kjer dirigira veliki Strauss, igrajo pa veliki talenti in sledi čudovit opis plesnih prostorov, iz cvetočih rož in prelepega kamna!

Na ples pa pridejo sami zločinci sistema in vsesplošni nepridipravi, ki pa so vsi dobrodošli in Margareta jih milostno in z veliko ljubeznijo sprejme, čeprav čuti vse večjo bolečino, kakor da se njihovo zlo hoče zažirati v njeno dobro dušo! In prav lepo je ko dobra Margareta, ki ji satan pripelje vse te zlobne ljudi, potem lahko nakloni toliko odpuščanja, oni pa plešejo zanjo in vsi ti zlobneži na tem dekadentnem, ekscesnem plesu so pač peklenščkovi prijatelji, a glavno sporočilo je da so se morali ti ljudje izboljšati in pokazati spoštovanje do dobre Margarete, ki je v realnosti trpela zaradi njim podobnih!

Omenja se tudi jazz kot glasba dekadence, najbrž kakšen bolj plesen, cenen jazz, morda Bulgakov s črnskimi glasbeniki celo malo namiguje na rasizem, a premalo da bi mu lahko karkoli očitali, sploh pa v tej nasploh tako vrhunski knjigi!

Woland pove da se s smrtjo vrnemo v nič, a je res da tudi živimo naprej, kot del živega in neživega sveta! Na plesu je tudi nek ovaduh, ki ga Woland ustreli v srce in ovaduhi znajo biti res gnilobni in ko Margareta popije kri takšnega bitja, se pravljica okrog nje podre in spet pristane v sivi, temni Moskvi!

Ko se vrnejo v sobo jedo, govorijo o gnilobi ovaduha, o sistemu, o tem kako je Woland ovaduha ustrelil v srce, potem zadane karto točno tja kamor hoče, zna zadeti nevidne reči! Potem se zabavajo naprej v sobici, a Margareta postane zelo žalostna, ker je upala da bo ji Woland vrnil Mojstra, a ko dobi možnost želje, se pokaže da je tako dobra po srcu, da zaželi neki ženski iz plesa ki je ubila otroka, naj je rešijo uroka, namesto da bi sebi zaželela Mojstra!

Nato si zaželi še Mojstra in z magijo ga pripeljejo iz bolnišnice, Margareta ga v joku objema, v bolnici so ga precej zdelali, izčrpali in Woland mu povrne moči!

Naslednjič sledi še zadnji del tega eseja!

  • Share/Bookmark
22.12.2012

Mojster in Margareta-Esej-2.del

Zapisano pod Družbena kritika, Poezija in proza avtor: samokodela

V nadaljevanju seveda povejmo še nekaj o sistemu in njegovih spletkah! Namreč v hiši nekega Nikanorja Ivanoviča, je vse spet kot tipična totalitaristična spletka, ki je v resnici Wolandova magija! Woland napeljuje Ivanoviča naj vzame devize in on jih noče vzeti, potem pa mu jih Woland pošlje z magijo v njegov wc in obvesti avtoritete! Tipičen primer ko nekdo prijavi nekoga, a ga hkrati tudi napeljuje na neko dejanje, skratka prispodoba za zapletene spletke totalitarizma, kjer vsi na nek način sodelujejo v sistemu(čeprav so mnogi seveda samo zraven, odkrito proti in pošteni), mnogi od sodelujočih pa tudi prijavljajo drug drugega za ’slaba dejanja’!

Woland že bolj na začetku romana tudi poskrbi da tramvaj odreže Berliozu glavo in ko skuša to magično sceno v norem razpoloženje Ivan Nikolajevič na čuden način sporočiti ostalim v hiši umetnikov, izpade kot da je duševno bolan, v resnici pa gre za izpad ki poziva k kančku razuma za lažne komformistične umetnike, ki se podrejajo oblasti. S tem ko jim ves v deliriju pride povedat kaj se je zgodilo, jih v bistvu opozarja da živijo v laži! Veliko vilo za umetnike Bulgakov prikaže v atmosferi pekla, saj gre res za zloben, zlagan dom lažnih umetnikov in celo jazz je prikazan kot razvada in najbrž je bil mišljen kakšen bolj cenen, plesni jazz!

Ivan Nikolajevič zaradi čudnih novic pristane na psihiatriji, a v resnici prinaša resnico in ali ni norost včasih modrost, včasih že zato ker je nekaj drugačnega, a bolj zanimiva je Ivanova norost, ker sploh ni nor ampak izgleda nor, ker se upira, nosi v sebi resnico, modrost, pove kot je videl, čutil, pa naj je še tako odstopalo od norm, v bolnišnici pa se tudi pogovarja sam s sabo in ali ni to prav tako, kot se pogovarjajo s sabo filozofi in pesniki ko modrujejo!?

Če tukaj potegnem vzporednico s sabo, za razliko od Ivan Nikolajeviča seveda je bila psihoza, a je bilo veliko več kot psihoze izgubljenosti, zaljubljenosti in obsedenosti s talenti, ki so me pripeljali kamor so me in potem je žal preteklo precej časa da sem našel vso funkcionalnost in zaživel na polno!

V zgodbi sestra hvali bolnico s tehničnega vidika, a na začetku 20. stoletja je bila psihiatrija še zaostala, Ivan (in še marsikdo) pa je bil v Sovjetski zvezi tam itak bolj ali manj zaradi političnih razlogov, kar se dandanes niti slučajno več ne dogaja razen morda v zelo zaostalih državah, predstojnik bolnice pa Ivana v razdraženih mislih spominja na Pilata, Ivan mu vse razloži in ga roti da je treba ukrepati in ujeti profesorja Wolanda!

V prizorih Ivana na psihiatriji lahko vidimo sporočilo da totalitarizem ne dopušča svobode misli in filozofije, duhovnosti in rigidno in zgrešeno preganja nujne elemente družbe! Ne smemo pa pozabiti da je tudi Katoliška cerkev kot mnoge druge v svojem bistvu totalitarna, le da nima znotraj držav več takšne moči, da bi lahki delala najhujša dejanja nesodelujočim!

V bolnišnico pa pride pesnik Rjuhin, Ivan ga obtoži da ni pravi in dober pesnik, da ne verjame v to kar dela in ker zadane resnico, Rjuhina to zelo boli, hudo mu je ker je Ivan bolan, nor, a še huje mu je ker je nekdo ki je razglašen za norega vendarle spregovoril resnico, ker pove bistvo in gre za dvojnost norosti in modrosti ki se v tem primeru skriva za njo, Rjuhin pa seveda kot rečeno ve da je to res, a po glavi se mu ne mota da bi postal boljši pesnik, da bi vložil ljubezen v to, ampak ga skrbi kako nikoli ne bo postal slaven, kar je povsem napačen pristop!

Ko se pelje domov in spet vse to razmišlja, zamuja lepoto pesniškega sveta okrog sebe, zavida kipu pesnika ki ga vidi, ki je po njegovem mnenju zgolj po sreči prišel da slave, vemo pa da človek za uspeh poleg malo sreče in čim več talenta, potrebuje še delovnost in nujno vsaj nekatere kvalitete karakterja! A v resnici to Rjuhina ne obremenjuje preveč, bolj se v tovornjaku ukvarja s prtiči iz hiše umetnikov, s katerimi je bil zvezan Ivan Nikolajevič.

Lihodejev je predsednik Varieteja, v katerem je čarodej Woland naredil predstavo in Berlioz ki je ostal brez glave je bil njegov sosed v bloku, kjer je izginilo že veliko ljudi!

Že v prvem delu eseja sem na hitro omenil zloglasno predstavo še preden pride do njenega mesta v knjigi, pa se v delu knjige o katerem govorim zdaj, Woland, maček Behemot in še njun pomočnik rdečelasi Azazello pojavijo pred Lihodejevim in z magijo pred njim začarajo že podpisano pogodbo o tem da bo Woland nastopal v Varieteju in povejo Lihodejevu da jo je on podpisal prejšnji dan, česar pa se Lihodejev ki se je najbrž napil oziroma je bil začaran, ne spominja! Ko je vse urejeno čarodej odčara Lihodejeva kar na Jalto, torej ob Črno morje! Za Berliozovo stanovanje so se vsi grebli, lagali o svojih potrebah, življenju, da bi dobili stanovanje. Pojavijo se čarodej in njegovi pomočniki in povejo da hoče Berlioz, da en teden živijo v njegovem stanovanju!

Woland v Varieteju v predstavi razkrinka pohlep, samovšečnost, nezvestobo in lažno usmiljenje! Pohlep ko pada denar na publiko, ostalo pa skozi prefinjene trike. Woland je prispodoba za satana, ljudje ne verjamejo v njegov obstoj, kljub temu da jim je naredil celo predstavo, kljub temu da obstaja kot zlo v ljudeh!

Tukaj pa se začne zgodba o Mojstru in Margareti! Ivan spozna Mojstra kot pacienta na psihiatriji, ki je tam pristal ker je pisal zgodbo o Jeshui in Pilatu, kot jo deloma piše tudi Bulgakov v tem romanu!

Med Mojstrom in Margareto je zelo močna, globoka ljubezen! Zaljubila sta se na prvi pogled in kmalu ugotovila, da ju veže globoka povezanost, prepletenost src, duš in osebnosti! Margareta mu je govorila da sta se ljubila že davno preden sta se spoznala! In res, kakšni globoki, ljubeči, predani ljudje so na svetu, ljudje ki lahko tako globoko ljubijo!

In tukaj me srce boli, kako globoko sem ljubil, se zaljubil na prvi pogled, čutil tako močno ljubezen, jo metal v bresrčno dušo dekleta, se trudil, bil zavajan, padel v spletko in vsa ta ljubezen, vsa ta predanost, trud, dvorjenje, poezija, vse to se še vedno ni končalo v dejanski ljubezni, pa kakorkoli patetično to zveni! Vse skupaj kaže vse bolje na srečo, a blagor Mojstru in Margareti, da sta imela ta dar da sta se našla prava dva, z željo, ognjem na obeh straneh in še bolj blagor jima, če sta se bila zmožna kmalu razdružiti, če ljubezen ne bi vzplamtela, kajti ni hujšega kot biti močno zaljubljen in zavajan brez uresničitve in ni hujšega kot če zares trpiš in si lahko le želiš da bi bila vse skupaj le malomeščanska španska nadaljevanka ki bi jo lahko izklopil, toda čustva so resnična in le leta čustvene stabilnosti, kontrole in boljšega poznavanja žensk, končno začnejo približevati uresničitev z žensko, ki je res prava!

Ko da Mojster svoj roman v tisk, ga pritlehni režimski pisatelji ne razumejo, ne razumejo globokega sporočila, vidijo le prepovedano temo romana! Mojstru se dogajajo grozljive spletke, javna preganjanja in na koncu psihiatrija! Huda cena za dobro srce, nadarjenost in lepoto romana ki ni bil razumljen!

Vrnimo se k predstavi na kateri množica podivja, zbeži iz gledališča, a se kmalu pod vplivom avtoritete pomiri, ker ne dojame globljega sporočila predstave,

Tukaj je vredno razmisliti koliko je še danes totalitarizma v demokratičnih državah, koliko je voditeljev z zaostalo miselnostjo, zlobnih desničarjev, koliko kontrole medijev ali konec koncev koliko sta na nek način totalitarna revščina in izkoriščanje, oboje je namreč vsiljeno in zelo slabo za ljudstvo! Kjer ne dela problema pretirana kontrola, jo pa delata izkoriščanje in pomanjkanje in posledično zatiranje ljudi ko se uprejo!

Magije Wolanda pa se ljudje toliko bolj bojijo, ker so navajeni ustaljenih vzorcev znotraj totalitarizma, razen svinjarij v ozadju kot so taborišča in montirani politični procesi!

Nikanor Ivanovič ki smo ga že omenjali da so mu podtaknili denar, tudi konča na psihiatriji in tam jih je vse več! Cel totalitarni sistem je kot predstava ki jo igrajo, kdor izstopa nastrada, ga dajo na oder, sramotilni steber, ga kaznujejo, uničijo!

Potem roman zavije k križanju Jeshue, tam je zelo vroče, vojaki so izmučeni, jezni, zato zelo privoščijo smrt obsojenim, vse skupaj asociira na pekel, učenec Matej opazuje od daleč in je zelo žalosten.

Jeshua je najbolj občutljiv, najhitreje omaga na križu, pride močna nevihta kot usoda, vojaki prestrašeni in jezni, zato ga prej ubijejo s sulico v srce, Matej pa reši njegovo truplo in nož s katerim ga je mislil rešiti smrti ni povsem zaman!

V Moskvi so med tem ljudje v dolgih vrstah za karte(kot v Romuniji za kruh desetletja pozneje) za predstavo za katero slišijo da je bila zelo škandalozna, vendar pa ne razumejo sporočila, pridejo zaradi pohlepa, bankovci ki so jih ljudje dobili na predstavi se med drugim spremenijo v čebele in kaznujejo, to je simbol zla ki ga lahko prinaša denar!

Preiskava o prestavi pa nič ne odkrije, veliko ljudi je izginilo, a vse je magija ki ji ne morejo do živega! Nasploh je vse več magije, tukaj je sistem tudi če je totalitaren, nemočen! Woland hipnotizira neke pesnike ki nato pojejo v hipnozi, kar simbolizira da so državni umetniki v totalitarni družbi do neke mere hipnotizirani !

To je vse v tem delu, sledita še tretji in četrti del, kjer pa bom kaj napisal tudi o krasnem stilu pisanja, sploh ko gre za opise narave!

  • Share/Bookmark
21.12.2012

Mojster in Margareta-Esej-1.del

Zapisano pod Družbena kritika, Poezija in proza avtor: samokodela

Knjiga Mojster in Margareta je prepredena s filozofskimi sporočili, hkrati pa je tudi izvrsten fantazijski roman, ki med drugim v bolj realističnih sekvencah opisuje življenje v totalitarni državi in se zelo poglobljeno ukvarja s vprašanji dobrega in zla, predvsem tudi s vprašanjem odgovornosti v sistemu ki že po definiciji v precejšnji meri zavrača resnico, žal tudi resnico dobrega in zla, ki se v tej ureditvi pretvorita v karkoli kar služi totalitarni in pokvarjeni oblasti, ne pa pravičnosti in kjer je svoboda zgolj beseda na papirju, ki se krivenči po nareku vladajočih s krvavo pestjo! Zgodba pa govori tudi o globoki ljubezni med Mojstrom in Margareto!

Sovjetska zveza je bila takrat ko se roman dogaja, torej v tridesetih letih 20.stoletja nasilno in uradno ateistična in kot prepričan ateist naj najprej obravnavam to temo! Problem ateizma v takšnih sistemih je, da je uveden nasilno, da je vsakršna religioznost preganjana in da se povsem zanika pomen duhovnosti, kar je v zlobni totalitarni državi povsem razumljivo! Kajti kot ateist ki je do svojega ateizma prišel preudarno, vztrajam da je duhovnost nujna! Duhovnost pa pomeni etičnost, moralnost, socialno državo, sočutje do sočloveka, delo ki človeka veseli in ga opravlja predano in globoko zanimanje za kulturo!

V Sovjetski zvezi je šlo skratka za nasilen ateizem brez premisleka, za modni trend, ki pa je vseboval tudi preganjanje drugače mislečih! Ateizem pa osebno vendarle močno zagovarjam, saj temelji na resnici, na tem da ni dokazov za nadnaravna bitja in da so se z lažjo, izmišljotino za človeka vedno začeli le problemi in da dobro nadnaravno bitje ne bi smelo povzročati zla, kakor bi tudi lahko ustvarilo ljudi s svobodno voljo, ki pa se ne bi želeli odločati za zlo, pa čeprav bi to možnost imeli!

Bulgakov je tako v tem romanu nasproti ateizmu postavil verske prispodobe, ki delujejo kot izvrsten upor sovjetskemu totalitarizmu in kot mnogi je bil takrat zelo preganjan(Stalin mu je kasneje sicer celo nekoliko olajšal življenje-celo osebno ga je poklical iz Kremlja, a je bilo življenje zanj vendarle zelo težko), večina njegovih del pa je izšla šele desetletja po njegovi smrti. Osebno seveda zagovarjam ateizem in bom kot ima to pravico vsak, razumel roman po svoje, a vendarle z dovolj splošne razgledanosti, strpnosti in znanja o romanu. Z obravnavanjem takšnih tem želim tudi še posebej poudariti svojo strpnost do verskih idej in pokazati da lahko pišem tudi o takšnih temah neobremenjeno in nenaperjeno.

In čeprav je Bulgakov v romanu uporabil prispodobe o Jezusovem življenju, lahko v biografiji o njegovem mladostnem življenju ugotovimo, da je kljub močni religioznosti družine in dejstvu da so bili njegovi predniki pomembni člani ruske cerkve, v mladosti kot večina zelo pametnih ljudi doživel preobrazbo in prešel v ateizem in bral Nietzsche-ja! Njegova sestra je celo pisala v svoj dnevnik, da se neko leto ni postil in da iz njega žari celo nekakšen ’satanski ponos’ in brezvernost in celo pravica do egoizma, a seveda živeti drugače še zdaleč ne pomeni nujno egoistično in zelo dvomim da je Bulgakov kdaj zares izkazoval egoizem! Kasneje v življenju se je Bulgakov sicer nekoliko vrnil k religiji in vse to lahko preberete na linku Bulgakovov življenjepis v angleščini na strani 14 in 15, osebno pa njegovo vrnitev razumem predvsem kot posledico močne verske vzgoje v otroštvu, pomembno pa je predvsem to, da je bil zelo pameten človek, ki je vrhunsko razumel svet in napisal izvrstne knjige in kakorkoli že razumemo izvor njegove odločitve za verske prispodobe v Mojstru in Margareti, je z njimi povedal izvrstne ideje in se uprl sistemu!

Jaz pa seveda ostajam trden ateist in vam zagotavljam da če bi Bulgakov živel v srednjem veku in pisal o preganjanih, bi gotovo pisal o treh lovcih ki so živeli v gozdu, ker jih je oblast preganjala zaradi njihovega ateizma in bi s tem opozarjal na probleme družbe, ne glede na to ali bi bil ateist ali ne!

Zdaj pa k sami knjigi, kjer bom istočasno obravnaval potek zgodbe in sporočila, saj sem si sproti delal izpiske!

Roman se začne s pogovorom pesnikov Ivana Nikolajeviča in Mikhaila Berlioza ob moskovskih ribnikih, kjer Berlioz vodja literarne birokracije režimskih pisateljev prepričuje Nikolajeviča, da Jezus zgodovinsko ni obstajal. Pojavi se čarodej Woland ki trdi da Jezus je obstajal. Tukaj gre za sporočilo, da na nek način ni pomembno če je obstajal ali ne, da so važne ideje, sporočilo dobrega, sporočilo odrešenika, dobrote med človeštvom, med tem ko se pesnika prepirata o nepomembnem in o tem s čimer so se plitvi Rusi takrat ukvarjali ko so razpravljali o religiji, namesto da bi raje razmišljali v kakšni državi živijo!

Gre torej za prispodobo odrešenika, ki prinese dobro, seveda pa tukaj spet ne morem mimo tega da je v Bibliji veliko slabega in neučinkovitega, kar si lahko preberete v mnogih člankih ki so na blogu in tudi preko linkov na robu bloga! Gre torej bolj za satiro neumnega razmišljanja in prispodobo dobrega.

Ateizem pa je po mojem mnenju super, vendar je razprava o obstoju spet lahko prispodoba, lahko izpade komična, irelevantna, kajti bog kot božja harmonija, dobrota, to je prisotno povsod, gre za to da čarodej Woland zafrkava pesnika in čeprav ni za obstoj boga nobenega direktnega dokaza, proti pa jih je nešteto ker je na svetu toliko zla, lahko vendarle vidimo da obstajajo dobrota, ljubezen, kreacija in smisel! In tudi če nekdo verjame v osebnega boga, lahko za dokaz uporabi karkoli, konec koncev že sam obstoj pojma boga, a direktnega dokaza ni, mora pa obstajati pravica vernih, ki dopušča takšno mišljenje o osebnem bogu! In dejstvo je da je človek tudi minljiv, nemočen in tako lahko lažje razumemo takšno mišljenje in čutenje!

Zgodba se nadaljuje v Jeruzalemu, kjer Pilat obsoja Jeshuo, ‘norega filozofa’, pravičnika, ki ima Pilata za dobrega človeka, saj je v vsakem nekaj dobrega, Pilat pa v sebi čuti srd, hoče biti zloben, nazvan zloben! Obtoži Jeshuo da je podpihoval rušenje templja, obtožuje ga banalnosti, ki bi jo Jeshua morda lahko zagrešil le posredno, tako da bi ga narobe razumeli!

Jeshua pozdravi Pilatu bolečo glavo, morda bi temu lahko rekli psihološki ali placebo efekt, če ljudje s tem danes služijo to ni prav, nekateri zdravilci pa so morda res znali zdraviti, a mislim da je šlo tudi takrat le za psihološki efekt! Pa pustimo to, da ne bo to pisanje preveč služilo mojemu ateistično naravoslovnemu pogledu!

Izkaže se da Pilat ni v stiku z ljudmi in ima zato slabše mnenje o njih, ker če bi bil v stiku bi jim lahko bolj zaupal, bolj verjel v njih, bil bi neposredno udeležen in bi lahko videl drobne podrobnosti dobrega, ki se razvija!

Jeshua nato zanika pozicijo zdravnika, ni mu mar za nazive, ki jih ljudje tako radi nosijo, pravi tudi da hudobnih ljudi ni na svetu, zato ker je v vsakem nekaj dobrega, med tem ko se vse to dogaja, ko je Jeshua ujet, Pilat pa besen, lastovka, ta simbol svobode obkroži Pilata, si morda naredi gnezdo, ker lahko svobodna gnezdi kjerkoli, tudi v zli palači, Pilat pa oprosti Jeshuo, ga razglasi za duševno bolnega,

Pilat oprosti Jeshua smrti tudi ker ga je ozdravil bolečin in ker ne vidi zveze med nedavnimi nemiri in njim, a ga skrbi da bi z utopičnimi besedami morda lahko povzročil nemire, zato ga namerava izgnati ob Sredozemsko morje, Pilat nato bere zapise Jeshue o neumrljivosti in tedaj se vse okrog njega spremeni in izginja, se spreminja v večnost kakor je vse v obliki energije večno, neumrljivo, Jeshua pa nato govori Pilatu da pridejo časi ko ne bomo rabili nobene oblasti, ko pride kraljestvo resnice in pravice, ko bodo ljudje znali živeti in Pilata to zelo razkači! Govori z zlobnim, žolčnim glasom Jeshuu da kraljestvo pravice ne bo nikoli prišlo, čeprav je za nekatere že prišlo in Jeshua verjame v eno samo idejo dobrote, kakor v enega boga,

Pilat pa nato obsodi Jeshuo na smrt in prepove da se kdorkoli pogovarja z njim in naj čim prej izvršijo usmrtitev, ker ga smatra za zelo intelektualno nevarnega! Vodja sinedrija veliki duhoven Jožef Kajfa pa želi oprostitev Jeshue , da naj na smrt obsodijo bolj (fizično) nevarnega Var-Ravana! Kajfa in Pilat razpravljata, Pilat se spet spomni teksta o nesmrtnosti, svet pred njim spet izginja, a se na koncu odloči da Jeshue ne oprosti in obsodbo javno razglasi, da bo tako ubil mirnega filozofa!

Zgodba se nadaljuje v Moskvi kot tudi večina knjige, kjer profesor Woland predstavlja satana in tudi negiranje satana je lahko nesmiselno, ker gre za negiranje zla v ljudeh, za negiranje odgovornosti in satan je nekdo ki ga naj v Sovjetski zvezi ne bi bilo in kaže na resnico sistema, priredi magično predstavo v Varieteju za Moskovčane in skozi magijo pokaže njihov pohlep, zlaganost sistema in jih tudi prav pošteno prestraši, tukaj je tudi v smislu razsvetljevalca, Luciferja, ki kaže pot v dobro!

Profesor je lahko razumljen tudi kot ‘dobri Pilat’ Moskve, saj obsoja z namenom razkrinkavanja slabega in tukaj vidim nek kontrapunkt Pilatu Judeje, Woland torej nosi resnico, a ga ima Berlioz za blaznega. Ob njem je tudi magični maček Behemoth, ki predstavlja intrigo živalskega sveta, energijo živalskosti in magije! Wolandove zmešnjave ki jih naredi lahko simbolizirajo tudi zmešnjavo totalitarizma in neurejenih držav nasploh, čeprav on zmešnjavo dela da se vmeša v vse te zmešnjave, naredi napad na lažne umetnike in splošno socialistično elito, ter ostale!

Lažni umetniki se prilizujejo sistemu in država za njih poskrbi z veliko materialnega bogastva, kar je v nasprotju z iskrenim umetnikom in tudi z idejo sistema, ki pa je itak sprevžren!

To je za danes vse, sledijo pa še tri nadaljevanja mojega pisanja o tem izjemnem romanu in vsekakor porečemo tudi kaj o izjemnem stilu romana, ki me je seveda še posebej navdušil z opisovanjem magičnega sveta in narave! Od tukaj naprej bom seveda prav tako pisal svoja razmišljanja, a ateizem je bil edina moja osebna tema, ki sem jo toliko podrobno obravnaval, od tukaj dalje bo vse mnogo bolj sledilo zgodbi, ob kateri bodo torej krajša razmišljanja!

  • Share/Bookmark
21.12.2012

Konec sveta

Zapisano pod Humor avtor: samokodela

No konec sveta se je zgodil, zdaj pa nas čaka borba za nadaljevanje!

  • Share/Bookmark
20.12.2012

Bootleg Listen to this Eddie

Zapisano pod Glasba, Led Zeppelin avtor: samokodela

Eden najboljših in najbolj znanih bootlegov Led Zeppelinov iz 21.6. 1977 v Los Angelesu, je res neverjeten! Vsi igrajo z ekstremno energijo in so v vrhunski formi! Igrajo kot da bo jutri konec sveta, sploh Bonham ki ga žal ni več z nami je še posebej naspidiran, kot da bo kmalu vsega konec in že prvem komadu dela neverjetna čudesa!

Naslov bootlega Listen to this Eddie pa se nanaša na Eddie-a Van Halen-a, ki se je včasih pritoževal nad Page-vim igranjem v živo, ki sicer res nikoli ni bilo tehnično perfektno, a vendarle fantastično in zelo originalno, sploh pa na takšnih ekstremno naspidiranih koncertih, pa četudi je šlo za koncerte proti koncu kariere, ki so bili manj tehnično brezhibni kot zgodnji, ko so bile napake res minimalne!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
19.12.2012

Nova verzija skladbe Mama

Zapisano pod Glasba, Moje življenje avtor: samokodela

Nov aranžma moje skladbe Mama! Skladba je bila napisana pred več kot šestimi leti ko je moja mama še živela, v želji da bi ozdravela in še mnogo let bdela nad mano! Žal se to ni zgodilo, a bolj kot gre moje življenje na boljše, bolj se mi zdi da je moja mama živa in z menoj! Nov aranžma vsebuje tudi poskus petja z maminim glasom, tako da tudi ona meni zapoje prvo kitico! Skladba torej govori o tem, da sem si želel da bi mama živela še mnogo let, o tem kako mi je vedno stala ob strani, tudi v najhujših trenutkih in kako še vedno na nek način živi z mano in vsak moj nov uspeh in nova sreča delata mojo mamo vedno bolj živo in še bolj svetlo v očeh ljudi! Rad jo imam!

Nasnetih je tudi veliko večinoma lepih melodičnih kitar in nekaj bolj temačnih ko pesem ne govori o mami!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
18.12.2012

Analiza pesmi Zeppelinov: Ramble on

Zapisano pod Glasba, Led Zeppelin avtor: samokodela

Jimmy vstopi s čudovito pobrenkavajočimi kombinacijami akordov in ko se s prelepo melodično linijo pridruži John Paul Jones je vse nared za s svilnatimi koprenami prepredeno pravljico magičnih bitij! Od samega začetka je tukaj tudi John Bonham, ki igra hiter ponavljajoč se vzorec, najbrž odigran na zgornjem tom bobnu ali celo na kitarskem ohišju z rokami ali pa morda celo s paličicami po svojih čevljih, se je govorilo!

Robert vstopi z zelo melodično, nizko linijo in poje o listih ki padajo vsepovsod v jeseni, času ko mora oditi in se zahvali svojim dragim za vse dobro, a ve da jih mora zapustiti, jesenska luna pa mu sveti pot in ko začuti dež in z njim bolečino, se včasih počuti tako utrujenega, vendar ve da mora naprej! V teh zadnjih vrsticah Jimmy popestri zvočno pokrajino z nekaj rahlo razstavljenimi akordi!

Robert sicer poje precej najstniške verze in skoraj najstnik je takrat tudi bil, a takšni dokaj klišejski verzi so lahko vendarle zelo lepi, sploh pa s tako lepo glasbo!

Sploh pa pridobijo na teži, ko band eksplodira v refren, v popoln prikaz Jimmy-eve ideje lahkosti in teže ki se izmenjujeta, kajti ko začne Robert peti energičen refren da mora potovati naprej, prav zdaj in še nas kliče naj pojemo njegovo pesem, ter nam pove da išče svoje dekle že deset let let,(vem ja, zveni patetično, sploh če jaz to pišem, a vsi smo v bistvu na tej poti, tisti ki so v zvezah, tisti ki nismo, pa tudi tisti ki jim sploh(še)ni mar za ljubezen!) bend eksplodira z Bonham-ovimi udarci, Jones-ovimi gruvi linijami in Page-vimi rifi, ki so eden prvih prikazov kasneje veliko bolj razvite ideje ‘kitarske vojske’ kot jo je Page imenoval, ki jo je seveda izuril z nasnemavanjem veliko kitar!

Ko pa se band spet spusti v mir akordov, pa nam Plant pove da nima časa razrasti korenin, da je čas da gre in da je že tisoč krat pil na zdravje in da mora zdaj s to močjo naprej!

Potem pa čez ritem kitice sledi prekrasen solo z efektom spremenjene kitare, gre za zelo sproščene, a vendarle napeto žalostne frazice, takoj zatem pa band spet eksplodira v refren, potem pa Page zažge zdaj že zelo prepoznaven in idealen solo, zaigra pa le nekaj kratkih ponavljajočih fraz, a te , zaigrane preko ritma refrena so polne energije in hitrosti!

Pod zadnjo kitico Page ves čas dodaja drobne nasnete frazice z električno kitaro,

Plant pa se poda v zdaj vsem tako zelo znano deželo zgodbe Lord of the rings in svojo zgodbo označi kot takšno ki se je ne da povedati, zgodbo ki živi, ki še ni napisana, zgodbo o svobodi in zgodbo o prelepi deklici ki jo je srečal, a mu jo je sredi Mordor-ja, vladavini zlobnega Saurona odnesel Gollum, prevzet od magije čarobnega prstana in on ne more ničesar narediti in v vsej tej bolečini

band izbruhne v zadnji refren, kjer zavlada Plant z mnogimi melodično zapletenimi nasnetimi vokali, kar je oboževal pri starih blues pevcih in pevcih kot je bil Dion Dimucci, ko je igla že začela iti proti koncu komada, kajti takrat so si dali duška in res razvneli cel komad z divjim petjem, Zeppelini pa so to pripeljali do vrhunca v Stairway to heaven, v zadnjem delu seveda!

Krasna balada Ramble on je bila posneta za album Led Zeppelin II, Zeppelini pa je niso nikoli igrali v živo, vendarle pa je bila precej krat izvajana po razpadu benda od preostalih članov in tudi na združitvenem koncertu leta 2007!

Besedilo:

The leaves are falling all around
Time I was on my way
Thanks to you, I’m much obliged
For such a pleasant stay
But now it’s time for me t’ go
The autumn moon lights my way
But now I smell the rain
And with it pain
And it’s headed my way

Ah, sometimes I grow so tired
But I know I’ve got one thing I’ve got to do

Chorus:

Ramble on
Now’s the time, the time is now
Sing my song
I’m goin’ ’round the world
I got to find my girl
On my way
I’ve been this way ten years to the day
Ramble on
I gotta find the queen of all my dreams

Got no time to spendin’ grief
The time has come to be gone
And tho’ our health we drank a thousand times
It’s time to ramble on

(Guitar Interlude)

I ain’t takin’ no ride

Chorus:

Mine’s a tale that can’t be told
My freedom I hold dear
How years ago in days of old
When magic filled the air
T’was in the darkest depths of Mordor
I met a girl so fair
But Gollum, and the evil one crept up
And slipped away with her her
Her her, her a-yeah
An’ ain’t nothing I can do, now
I guess I’ll keep on

Ramblin’, I’m gonna shake
Sing my song, I’m gonna find my baby
I’m gonna ramble on
Sing my song, work my way, goin’ ’round the world

Studijska verzija, posneto za album Led Zeppelin II januar-avgust 1969, Juggy Sound Studios, New York izdano 22.10. 1969, v videu prizori iz filma Lord of the rings:

YouTube slika preogleda

V živo, video, začne se v momentu 7:10, Page in Plant, posneto BSU Pavilion – Boise, Idaho, Florida, 9.10. 1995; Plant zelo lepo variira melodijo v kiticah, na koncu verzov:

YouTube slika preogleda

V živo, video, Led Zeppelin, združitveni koncert 10.12. 2007:

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
16.12.2012

Čestitke Tini Maze

Zapisano pod Glasba, Šport avtor: samokodela

Iskrene čestitke Tini Maze za vse te izjemne uspehe! Le tako naprej Tina!

Vsi se spominjamo kako je bilo ko je še nabirala fizično in psihično formo in zdaj je po vsem tem garanju in nabiranju izkušenj zablestela v vsem sijaju! Tudi njena izjemna lepota zdaj še bolj sije, kvaliteto karakterja pa je zdaj tudi povsem izkazala!

Čestitam!

Kar se tiče njenega komada, pa sem zelo presenečen nad profesionalnostjo petja in pop komadom ki sploh ni slab in preseže marsikatero svetovno znano pop pesem! Poleg smučanja s tem naredi še nekaj dodatnega za promocijo Slovenije! Zdaj pa se Slovenci dajmo potrudit, da bodo lahko zelo uspešni predstavljali res kvalitetno državo!

  • Share/Bookmark
16.12.2012

Risani film: Čudesna šuma

Zapisano pod Družbena kritika, Film, Glasba, Moje življenje avtor: samokodela

Čudovita risanka moje otroštva Čudesna šuma, oziroma Čudežni gozd, govori zgodbo slikarja, ki mu je čarobni hrast zaupal čudežno moč, da reši gozd pred zlobnim carjem Kaktusom! Slikar se spoprijatelji z gozdnimi bitji, živalmi ki jih s svojim posebnimi močmi razume in čuti, ter jim s svojim čarobnim čopičem slika portrete, hkrati pa jim pomaga čez katastrofe, ki jih nad gozd pošilja zlobni Kaktus!

Kaktus je zloben, ker še nikoli ni zacvetel, ni zmogel najti v sebi globlje lepote življenja, morda umetniškega izraza, ki se poraja sam po sebi, ko človek v svoji globini najde tisto kar že ves čas tam ima,

svobodo in hkrati ljubezni polno odgovornost filozofske misli in kreativnega dela, ter v tej zgodbi Kaktusovega dobrega vladanja! Živali skupaj s čarodejem in slikarjem ustvarijo napitek, s katerim začarajo da Kaktus care zacveti in najde v sebi dobroto gozdnih bitij!

Vendar pa slikarja njegova preroška moč proti koncu zgodbe že zapušča in najbolj globoko se me dotakneta dva trenutka te lepe risanke! Ko slikar pove da imajo časa le še do zore, ker ga njegove moči zapuščajo in da že zdaj živalskih prijateljev najbolje ne razume. Ta trenutek je zame tako žalosten in v srce segajoč, da imam skoraj vedno solzne oči, ko vsakih nekaj let pogledam to risano zgodbo! Drug takšen trenutek pa je povsem na koncu, ko se slikar Paleta poslovi od svojih gozdnih prijateljev in jim čeprav ga več ne razumejo, a ga čutijo, pove, da bo otrokom povedal da so jim živali prijatelji in naj čuvajo čudovit svet narave okrog nas! Na koncu pa jim reče: Zbogom prijatelji, pogrešal vas bom! In poda se na pot ko ob spremljavi pesmi odide v upanju da bo našel svojo ljubezen, med tem ko edini bober ki je hrabro ostal v gozdu kljub tiraniji Kaktusa, sreča svojo ljubezen in zdaj Kaktus ki je prej tako preganjal bobre ker so gradbinci velikega gozda, z veseljem reče, da bo kmalu polno bobrov v Čudesni šumi in se prešerno nasmeji!

Gre za lepo zgodbo z alegorijo na temo odrešeništva, podobno kot v primeru Superman-a, vendar je tukaj glavnemu protagonistu dana še moč umetnosti, kar dela to zgodbo še močnejšo, sporočilnejšo, kajti uči o moči umetnosti, ter odgovornem in resonirajočem ustvarjanju, ki naj bo sicer primarno usmerjeno k izražanju, ne pa k moraliziranju, a lahko vendarle marsikaj pove in vplivno razodene s svojo neustavljivo močjo! Trenutki ko slikarja moči zapuščajo in se poslavlja, pa nam skozi metaforo razodenejo kako lahko človeka v boju z življenjem moči zapustijo, da včasih kar ne najde več sile za borbo in kako lahko še tako vrelo ustvarjalnega in zagnanega umetnika včasih zapusti volja do ustvarjanja, skoraj volja do življenja! Zelo, zelo tragično! In v teh čudnih, zlobnih časih marsikdo odneha ker izgubi notranjo zagnanost, seveda pa ne smemo pozabiti da imamo žal tudi umetnike, ki jim je prav malo mar za vrednote in nekateri od njih so vendarle v mnogih ozirih odlični!

Spodaj sta oba odlomka in tudi celotna risanka, s prekrasno glasbo že v uvodu, z zelo lepo in unikatno tehniko risanja in magičnimi prizori!

Prizor ko slikar tragično pove da ga moči zapuščajo je v trenutku 0:00:

YouTube slika preogleda

Slikar se žalosten poslovi, vse skupaj pa se začne v momentu 1:50 ko bober sreča svojo ljubezen, potem ko zaradi žalosti noče iti z lisico in medvedom, Kaktus pa je zelo vesel da je bober srečal družico in da bo kmalu veliko bobrov v Čudežnem gozdu:

YouTube slika preogleda

Še celotna risanka, ki je nastala v hrvaško-ameriški koprodukciji:

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
16.12.2012

Včerajšnji koncert je bil super

Zapisano pod Glasba, Moje življenje avtor: samokodela

Moj včerajšnji koncert v Mariboru v klubu Rokaj je bil super! Bilo je polno ljudi in bili so navdušeni!

Hvala publika, klub Rokaj in naš organizator Kristian Radej-Kiki!

  • Share/Bookmark