Arhiv za mesec Januar, 2013

25.01.2013

Nova skladba Prijatli

Zapisano pod Družbena kritika, Glasba, Moje življenje avtor: samokodela

Nova avtorska skladba Prijatli, ki govori o tem da je zdaj vse super, proti včasih, ampak prijatli pa mi še vedno namenjajo malo manj spoštovanja kot drug drugemu! To se v zadnjem času spreminja, ker sem sam poskrbel za to in tudi v pesmi parkrat malo popizdim in zato mogoče ni najboljše da sem komad končal z verzi iz skladbe Friends will be friends skupine Queen, ker Freddie ni bil ravno simbol moškosti, ampak saj čisto na koncu se še enkrat razpizdim, drugače pa je z mano vse ok, popizdim kontrolirano in kot je treba! Nekaj slik v videu je sicer prijaznih, skoraj otročjih, ostale pa so bolj ojštre! Skratka parim kolegom sem razložo, da jim preprosto več ne dovolim določenega obnašanja in ker je že itak vglavnem vse na svojem mestu ni bilo tako težko zdominirati in z malo kontrolirane verbalne(!!!) agresije izboriti sam sebi enakovredno pozicijo!

YouTube slika preogleda

Besedilo:

Lepo je v teh časih
imeti dobre prijatelje,
ljudi dobrosrčne ki te čutijo,
razumejo, s tabo sodelujejo,
prijatelj ti tudi neprijateljstvo oprosti,
srčna ptica je ki s teboj leta
in ko ga ni, glej nekje na obzorju
v vsaki ptici živi, ti da moči,
je kakor zrak ko planet je tuj,
a kaj ko muljava zemlja preteklosti
mojih zamotanih poti,
prijateljem še zmeraj včasih
v težko pojasnjene
drobne nezgode odnosov,
bežno iztiri misli!

Refren:

Vsem nam je kdaj hudo,
Vsi potrebujemo
prijateljevo spodbudo,
In vsem prijateljem
bi rad le mirno,
tiho zaupal svoje misli,
odprl srce, se pogovarjal
o lepih, dobrih stvareh,
Z njimi igral glasbo,
A tudi ko z njimi le govorim,
Moram kot pri petju
Včasih izpeti na ves glas,
Da počnejo mi stvari,
ki jih v odnosih do drugih prijateljev ni
In čeprav to drobne so stvari,
Vendarle prav drobne, srčne stvari so to,
kar prijateljstvo naredi
Ali ga v prikrito igro hudobije
v majhnih stekleničkah spremeni
In ko ti to prijatelj naredi, duša trpi
In si velike čaše vina s prijateljem želi!

Kitica:

Ker prijatelji ste res dobri,
iskreni, modri,
skušajmo preseči
še te čisto drobne razprtije,
ki izvirajo iz mojih davnih,
zblojenih poti,
poti kjer me niso videli vsi
in tisti ki so videli, so gledali srce,
ki je bilo podivjano,
dobivalo obliko zdrizaste duše,
a v njem je zmeraj gorela ljubezen
in čeprav ste to prijatelji pogosto videli,
to luč v meni,
je to preseganje novo celo za vas,
ki ste daleč čez reči,
ki jih morajo še tisti
iz srednje preseženega veka preseči,
se posodobljeni v prvinskost
modrosti vrniti,
tisti nam hočejo to krizo družbe
od njih povzročeno,
vsem neprijateljsko podtakniti!

  • Share/Bookmark
25.01.2013

Jutri nastopam Slovenj Gradcu

Zapisano pod Glasba, Moje življenje avtor: samokodela

Karte za nastop v Slovenj Gradcu se super prodajajo! Vabljeni torej jutri v soboto 26.1.2013 v kulturni dom Stari trg v Slovenj Gradcu, kjer bom ob 18.00 uri nastopil skupaj s Severo Gjurin, Galom Gjurinom, Guštijem, Matevžem Šaleharjem-Hamom in drugimi!

Vljudno vabljeni!

Link:

http://www.facebook.com/events/525693344129895/

  • Share/Bookmark
23.01.2013

Analiza pesmi Zeppelinov: Kashmir

Zapisano pod Glasba, Led Zeppelin avtor: samokodela

Kashmir je najbolj magično mistična skladba skupine Led Zeppelin! Skladba ki jo vsi člani skupine radi izpostavijo kot še posebej izvrstno, Robert Plant pa jo imenuje ‘Ponos skupine’, všeč pa mu je bilo tudi to, da ni pretiraval z vokalnimi akrobacijami!! Ta skladba vzhodnjaških zvokov in težkega Bonham-ovega ritma je zelo prepričala tudi kritike, ki so že ob izidu albuma Physical grafitti dejali da so tako z albumom in še posebej s to pesmijo Zeppelin-i našli globljo umetniško kredibilnost in to je bilo takrat, davno pred splošnim kritičnim priznanjem izjemno! Morda vso to kritično priznanje in nagrade ki jih zdaj imajo Zeppelin-i včasih preveč poudarjam in je pomembna le izjemnost glasbe ki ima toliko poslušalcev, a vendarle je mnogo kritikov in nagrad res precej ali zelo kredibilnih!

Po strukturi gre najbrž za najbolj originalno skladbo kar so jo Zeppelin-i posneli! Zapletena zgradba se lepo zlije s Plant-ovimi verzi o potovanju po mistični puščavi in prvotni naslov je bil ‘Driving to Kahmir’ torej ‘Potovanje v Kashmir’ in morda bi bil ta naslov bolj primeren, saj Kashmir vsekakor ni puščava, ampak vsaj v nižinskih delih plodna dežela ki rojeva bogate pridelke, Plant pa je besedilo napisal po vožnji v maroški puščavi! Vendarle pa naslov Kashmir dobro povzame mistično, vzhodnjaško atmosfero skladbe, kjer se prepletajo podobe duhovnih očetov vzhoda ki sedijo ob puščavskem ognju in premlevajo mistične resnice davnih dni in bujno rastje plodnih polj Kašmirja, ter kjer se pomeša zahodni glasbeni okus članov skupine, z vsem kar so odkrili na potovanjih kjer so slišali za zahod nenavadne ritme in vzhodnjaške lestvice!

Skladba bazira na osrednjem Page-vem rifu, ki tudi začne skladbo in pod katerega je Bonham že konec leta 1973 podstavil težek ritem in tako ustvaril osnovo ki pa že brez vseh dodatkov zveni zelo hipnotično, saj se Page-v rif kar vrti in ponavlja in skupaj z Bonham-ovim bobnanjem se nam zdi da nas rif skoraj posrka vase kot črna luknja v vesolju in imamo ves čas občutek kot da bo ritem zdaj, zdaj potegnilo malo naprej ali nazaj, a vendarle se ves čas enakomerno ponavlja!!

Posnetek ki vsebuje zgolj kitaro, bas in bobne:

YouTube slika preogleda

Rif temelji na temeljni D noti, ki se ves čas ponavlja, druga nota ki ustvarja napetost pa se dviguje in potem vrne na začetek, ostale note pa so prazno zveneče strune na kitari, se pravi jih Page zgolj udarja z desno roko, z levo pa jih ne stiska na nobenem polju! Temeljna D nota je peto polje na peti struni, na četrti pa se note dvigujejo od drugega do sedmega polja!

Vsi Page-vi rifi so odigrani v DADGAD(črke so note strun) uglasitvi ki jo je Page uporabil že v skladbi White summer-Black mountain side in kasneje v skladbi Midnight moonlight lady ki jo je dokončno ustvaril v osemdesetih v zasedbi The Firm, začetki te skladbe pa segajo v čas nastajanja skladbe Kashmir!

Midnight moonlight lady, skupina The Firm, pevec Paul Rodgers:

YouTube slika preogleda

Instrumentalni del skladbe Kashmir je v 3/4 ritmu, bobni pa v 4/4, nekateri deli pa so v celoti v 4/4, kar daje skladbi nek kontrapunkt v smislu stabiliziranja strukture oziroma uravnovešanja med netipičnim in tipičnim!

Kmalu pa v momentu 0:54 sledi drug, padajoč rif, ki abruptno prekine hipnotično ponavljanje in kjer Bonham nadaljuje svoj snare-bas(bas udari enkrat in naslednjič na hitro dvakrat in spet enkrat) ritem! Ko Plant poje drugo kitico se že pojavi tretji rif, ki ko se prvič pojavi v momentu 1:19 in lepo poudari Plantov verz ’sounds caress my ears’ torej ‘zvoki pobožajo moja ušesa’! V tem rifu se prvič pridružijo godala in trobila, kar je bil eden tistih zelo redkih dogodkov, ko so Zeppelin-i pripeljali v studio zunanje glasbenike in v tem primeru je John Paul Jones napisal aranžma za vse te instrumente in kot ponavadi razmišljal melodično, se pravi je napisal le po eno linijo za vsako vrsto instrumenta, se pravi npr. eno linijo za prve violine, druge violine, viole,….. Dodal pa je tudi klaviature oziroma melotron, poseben sintetizator ki je za vsak ton zagnal kaseto s posnetim zvokom violine! Pod Page-vimi osnovnimi rifi pa je seveda igral tudi bas!

Padajoči rif ima pod sabo še vedno osnovni prvi rif ki otvori skladbo in tukaj nastane tudi nekaj disonance, a Page je rekel da s tem ni nič narobe in bil je tudi precejšen ljubitelj glasbe ki je uporabljala disonanco!

Na Bonham-ovem bas bobnu so uporabili phaser efekt, kar daje bobnu še dodatno globino!

Plant v prvih dveh kiticah poje o rajski deželi, o zvezdah, Soncu, o sebi kot popotniku časa in prostora, kjer bo pristal tam kjer je že ves čas bil, sedel z starostami gracioznega ljudstva, ki govori o dneh ko bodo razkrite vse skrivnosti in čeprav govorijo v neznanem jeziku Plant razume zgodbo!

Včasih napišem lirični izliv svojega doživljanja besedila, tukaj pa to izjemno besedilo preberite in čutite kar sami, najbolje je tako in sicer ob tem ko poslušate Kashmir, kjer boste čutili razkritje vseh skrivnosti globin duše in vesolja!

Ko se konča druga kitica in tudi padajoč rif, pa že pride v momentu 2:12 povsem nova sekcija, kjer prevladujeta dva Page-va rifa, eden je padajoč slide rif in drug prav tako padajoč, kompleksnejši in zelo intrikanten rif, ki zveni zelo vzhodnjaško!

Plant v tej sekciji poje dokaj preprosto besedilo o tem kako leti po tej rajski deželi in kako tega nihče ne more zanikati, vmes pa vstavi mogočne krike visokih not ki odmevajo po Kashmir-ju!

Bohnam spodaj doda zapletene ritmične ideje, tako kot že v vsej skladbi do tega trenutka,v skladbi pa je zelo pomembno kar je izpustil, ne le to kar je zaigral! Bonham se je namreč mnogokrat v ključnih trenutkih izkazal tudi kot bobnar ki je vedel kaj ne zaigrati, pa čeprav bi ga marsikdo opisal kot bobnarja ki je kvečjemu nenehno pretiraval in skušal v vsakem trenutku zaigrati nekaj posebnega, nekaj kar bi izstopalo, pa čeprav bi temu težko rekli očitek, ker je to vedno naredil tako briljantno in to tako članov benda kot tudi poslušalcev sploh ni motilo, prav oboževali so Bonham-ovo odzivanje na ostale instrumente!

Ampak kot je nekoč rekel John Paul Jones, je bil band Led Zeppelin tudi zrak med njimi, se pravi to kar niso odigrali oziroma dejstvo da so znali igrati tako, da niso drug drugemu stopili na prste!

Kmalu v momentu 3:24 sledi tretja sekcija, kjer Plant z mogočnim zelo nizkim glasom poje kako se pokrajina pred njim spremeni v rjavo barvo, med tem ko Sonce udarja po tleh in njegove oči se napolnijo s peskom, med tem ko s svojimim pesniškim vidom vsrkava mistično deželo!

V tem delu se dokončno razživi orkester in Jones-ove klaviature ki igrajo vse zapletenejše in perfektne vzorce, ki vrhunsko ponesejo poslušalca v deželo verzov ki jih poje Robert Plant in ko smo že povsem zasanjani v tej resnični fatamorgani arabskih letečih preprog in Plant-ovega potovanja po puščavi ki jo je nekoč opisal kot popotovanje po dolini ki je dajala vtis da se ne bo nikoli končala, Plant v momentu povzdigne glas v višave, Bonham doda epske pasaže z bobni in med tem ko Plant drži svoj glas neverjetno dolgo v gorovjih Himalaje nad Kashmirjem, skladba spet preide v osnovni rif in to se zgodi na tako mogočen način, da ostanemo brez sape, hkrati pa smo spet pretreseni nad začetnim rifom ki se nepričakovano vrne pod Plant-ovim opernim glasom!

Tukaj sledita dve kitici Plant-ovega besedila, kjer pa si res ne bom drznil kaj dosti drugega kot prevoda, saj gre res za izjemno besedilo, kjer Plant pod ogromnim pritiskom dejstva da preprosto mora napisati nekaj izjemnega vsekakor ni klonil in se je res izkazal z verzi ‘Pilot nevihte ki ne pusti sledi, kot misli znotraj sanj’ in potem ‘naj prisluhne in uresniči pot ki vodi v ta kraj, zeleno puščavsko oazo’ in da ’se bo vrnil v ta Shangri-la pod poletno luno, zagotovo se bo vrnil kakor prah ki se razpiha visoko v juniju, skozi Kashmir!’

Prevod bi lahko bil boljši in je zgolj za orientacijo, najbolje je da začutite besede in glasbo v originalu! Naj dodam da je Shangri-la mitska rajska dežela, utopija pod Himalajo, izraz pa izvira iz knjige Izgubljen horizont James-a Hilton-a!

Potem Plant zapoje o ‘očetu vseh štirih vetrov ki naj napolni njegova jadra, kjer bo imel obraz odprt neznanim dogodivščinam in se bo gibal na mejah strahu’ ki dajo življenju tisti dodaten kanček živosti! V zadnjem delu skladbe ki se začne v momentu 6:36 pa nas ob vsakem ponavljajočem se, zelo domiselnem, arabsko vzpenjajočem rifu ki je v živo še bolj epski ker ga igra Page na kitaro in ne Jones na klaviature, Plant poziva naj se mu pridružimo, ker nas on zmore ponesti tja in kmalu zapoje še ‘Baby lahko te ponesem tja’ in s tem seveda dvori nežnejšemu spolu, saj gotovo zmore ponesti žensko v raj! ;)

Napetost in vznemirjenost skladbe se vse bolj stopnjujeta, to intenzivirajo tudi s phaser-jem poudarjeni bobni, kjer Bonham izvaja neverjetne tehnične akrobacije in ponese skladbo V Kashmir, v živo pa jo je zaključil z zelo hitrimi činelami in udarcem na gong!

To neverjetno epsko skladbo so izvajali od leta 1975 do 1980 na skoraj vseh koncertih, vrhunsko pa so jo izvedli tudi leta 2007 na koncertu s sinom bobnarja in večina se je strinjala da je bila to najboljša skladba večera! Izvajala sta jo tudi Page in Plant v letih 1995 in 96!

Besedilo:

Oh, let the sun beat down upon my face
Stars to fill my dreams
I am a traveler of both time and space
To be where I have been
Secret elders of a gentle race
This world is seldom seen
Talk of days for which they sit and wait
All will be revealed

Talk and song from tongues of lilting grace
Whose sounds caress my ear
But not a word I heard could I relate
The story was quite clear
Whoa-oh-hoh, whoa-oh-wa-oh

Oooh, oh baby, I been flyin’
Lord, yeah, mama, there ain’t no denyin’
Oh, oooh yes, I’ve been flying
Mama ma, ain’t no denyin’, no denyin’

Oh, all I see turns to brown
As the sun burns the ground
And my eyes fill with sand
As I scan this wasted land
Tryin’ to find, tryin’ to find where I beeeeen-ahhh-ahhhh

Oh, pilot of the storm who leaves no trace
Like thoughts inside a dream
Heed the path that led me to that place
Yellow desert screen
My Shangri-La beneath the summer moon
I will return again
Sure as the dust that floats high in June
When movin’ through Kashmir

Oh, father of the four winds, fill my sails
Across the sea of years
With no provision but an open face
‘Long the straits of fear
Wha-oh, wha-oh
Whaoh-oh, oh

Ohhhh
Well, when I want, when I’m on my way, yeah
When I see, when I see the way, you stay, yeah
Ooh, yeah-yeah, ooh, yeah-yeah, well I’m down, yes
Ooh, yeah-yeah, ooh, yeah-yeah, well I’m down, so down
Ooh, my baby, oooh, my baby, let me take you there
Oh, oh, come on, come on
Oh, let me take you there
Let me take you there
Whoo-ooh, yeah-yeah, whoo-ooh, yeah-yeah, let me take you

Studijska verzija, posneto januar-februar 1974, izdano 24. Februar 1975 na albumu Physical grafitti:

YouTube slika preogleda

Razdelano po delih skladbe:
Osnovni rif: 0:00
Padajoči rif ko se prvič pridruži orkester, v orkestru so seveda godala ki igrajo domiselne vzorce, trobila pa igrajo nizke linije ki dodajo globino: 0:54
Rif ki prvič zaigra ko Robert zapoje o zvokih ki so pobožala njegova ušesa in ta rif res zelo lepo komplementira ta verz in se potem še več krat ponovi: 1:19
Sekcija z novimi padajočimi rifi, Plant-ovimi vzkliki in Bonham-ovimi zapletenimi vzorci: 2:12
Sekcija 3:24 ko Jones in orkester igrata zapletene vzorce, Plant pa poje nizko, proti koncu pa preide v zelo visok glas in potem se vrnemo v osnovno sekcijo v momentu: 4:20
In še zaključna sekcija v momentu: 6:36, z ponavljajočim se, zelo domiselnim, arabsko vzpenjajočim se rifom

V živo, posneto 21.6. 1977, Los Angeles forum, komad se začne v momentu 0:47, v živo Bonham dodaja mnoge dodatne ideje v svojem bobnanju in se veliko manj drži nazaj, nasploh je verzija zelo divja:

YouTube slika preogleda

V živo, video, posneto 4.8. 1979, Knebworth, Anglija, izdano 26.5. 2003 Led Zeppelin DVD, zaključni vzpenjajoč rif je zelo mogočen ker je zaigran na kitaro, vmes pa Bonham dela neverjetne vragolije, še posebej zanimiva je Bonham-ova dodatna ideja v momentu 1:07, ki jo potem ponavlja skozi cel komad!

YouTube slika preogleda

V živo, video, Page in Plant, posneto 25.6. 1995 , neverjeten vokal, na odru tudi maroški in simfonični orkester, vsebuje tudi samostojen solo primaškega violinista(primaš:prvi violinist):

YouTube slika preogleda

V živo, video, Led Zeppelin z Jason-on Bonham-om, sinom John-a Bonham-a, vrhunska verzija,
posneto 10.12. 2007 London O2 arena, izdano 19. November 2012, DVD Celebration day:

YouTube slika preogleda

Odlomek iz filma It might get loud, kjer Jimmy razlaga Edge-u(U2) in Jack White-u kako je pesem nastajala!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
20.01.2013

Umetnost narave na našem bloku

Zapisano pod Humor, Moje življenje avtor: samokodela

Naš blok je v sodelovanju z naravo ustvaril tole umetnino:

  • Share/Bookmark
19.01.2013

Čas

Zapisano pod Družbena kritika, Moje življenje avtor: samokodela

Čas je bil zame vedno neobstoječa kategorija! Naprej sem to čutil bolj intuitivno, potem pa vse bolj z razmislekom ! Nekaj kar smo si omislili ljudje skupaj z urnimi mehanizmi, da se lahko znotraj družbe dogovorimo in organiziramo dogodke, gre skratka za nek subjektiven občutek človeka, ki v resnici ne poteka po časovni premici!

V resnici torej čas ne obstaja, ampak gre zgolj za premikanje delcev v prostoru in to ljudje doživljamo kot čas in tukaj bi se z mano strinjal marsikateri filozof in fizik, Einsteinova teorija da sta prostor in čas združena pa to le še dodatno potrjuje!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
19.01.2013

Elvis živi

Zapisano pod Glasba avtor: samokodela

Elvisova American trilogy ki pokaže njegov neverjeten glas in tudi izjemen razpon ki ga je razvil v sedemdesetih! Vera in Elvis živita naprej! Tudi band je izjemen, med drugim boste slišali tudi solo flavte! Zakon!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
19.01.2013

Penn in Teller: Kritika Biblije

Zapisano pod Družbena kritika, Film avtor: samokodela

Izvrstna oddaja Penn in Teller in sicer v tem delu odlična kritika Biblije!

http://www.liveleak.com/view?i=009_1198085630

  • Share/Bookmark
18.01.2013

Jimmy Page, biografija

Zapisano pod Glasba, Led Zeppelin avtor: samokodela

Eden najboljših in najbolj vplivnih kitaristov(ter za nas fane seveda najboljši vseh časov) Jimmy Page se je rodil 9.1. 1944 v v severnem Londonu imenovanem Heston! Njegov če je bil manager industrijskega osebja, njegova mama pa je bila tajnica zdravnika. Leta 1952 so se preselili v Feltham in potem Miles Road v Epsom-u v Surrey-u, kjer se je Page v hiši v katero so se preselili prvič srečal s kitaro, za katero ni nihče vedel ali so jo tam pustili prejšnji stanovalci ali kakšen njihov prijatelj, toda bila je tam in tako se je velika zgodba začela!

Začel je igrati pri 12-ih in čeprav je imel nekaj lekcij in ga je med drugim učil tudi John Mclaughlin, je bil večinoma samouk tako da se je učil kar je slišal na ploščah! Oboževal je rockabilly in blues kitariste vse od Elvis-ovih kitaristov Scotty-a Moore-a in James-a Burton-a, pa do ameriških blues kitaristov delte Misisipija Elmore-a James-a, B.B. King-a, Willie-a Dixon-a, Otis Rush-a, Buddy Guy-a, Muddy Waters-a, Freddie-a King-a in Hubert-a Sumlin-a od katerih je seveda marsikateri bil tudi avtor skladb!

Oboževal pa je tudi angleški folk! Najbolj Bert-a Jansch-a(ki je kot je rekel Page do konca izkristaliziral angleški folk) in John-a Renbourna-a! Folk se je kot vemo mnogokrat znašel na Page-vih albumih!

Jimmy-eva starša najprej nista vedela kako se naj opredelita do Page-vih glasbenih oboževanj, a kmalu sta ugotovila da gre za kvalitetno glasbo in da nima smisla da gojita do nje negativen odnos kot nekateri starši(tudi starši Robert-a Plant-a) in sta celotno dnevno sobo spremenila v Jimmy-evo glasbeno sobo, kjer je imel kitare, gramofon in plošče!

Popularna zvrst tistega časa ko je bil Jimmy otrok je bila skiffle in Page je kmalu začel igrati v lokalni skiffle skupini in leta 1957 pri 13-stih je s skupino nastopil v glasbeni oddaji na BBC1 in po zaigrani pesmi povedal voditelju da bi rad bil biolog in odkril zdravilo za raka, če še ne bo odkrito in da bi rad raziskoval mikrobe!

Page igra skiffle in je prvič na tv leta 1957:

YouTube slika preogleda

Page je v tem času tudi začel nositi kitaro v šolo, kjer pa so mu jo kmalu začeli zasegati, ker so se bali te nove kulture mladih, vendar pa so mu jo vsak dan po šoli tudi vrnili in Page se je nekoč pošalil da najbrž zato, ker je igral dobro glasbo!

Sicer pa je Page na začetku s težavo našel glasbenike s katerimi bi lahko redno igral, vendar je na koncu pristal v bandu Neil-a Cristian-a in The Crusaders, vendar pa so bili dve leti nenehno na poti s turnejskih avtobusom in Page je zaradi pregretosti po koncertih več krat zbolel za infekcijsko mononukleozo , ker je takoj po nastopu odšel v hladen avtobus. Page je sicer dobro zaslužil a je zaradi bolezni moral vse skupaj zapustiti in se vpisati na slikarsko univerzo, saj je bila njegova druga umetniška ljubezen slikanje!

Med tem ko je še študiral je Page pogosto igral v klubu Marquee v Londonu z Alexis-om Korner-jem in drugimi!
Kmalu pa je postal najbolj zaželen studijski kitarist v Angliji in igral na stotinah skladb med drugim tudi na pesmih skupin in izvajalcev

The Kinks, The Who, Marianne Faithfull, The Nashville Teens, The Rolling Stones, Van Morrison & Them, Dave Berry, Brenda Lee, Petula Clark, John Mayall, Nico, Chris Farlowe, Twice as Much, Eric Clapton, Jackie DeShannon(Page-va punca), John Williams, Big Jim Sullivan, Donovan, Johnny Hallyday, Al Stewart, Joe Cocker in Roy Harper(na njegovih albumih Stormcock in Lifemask)!

Sčasoma pa se je Page-u začelo dogajati da je igral na vse več skladbah ki mu niso bile všeč, ker so povsod želeli da igra on in čeprav je bilo vse skupaj super za disciplino in je Page celo leta 1998 v Zagrebu dejal novinarju da zdaj ne bi več zmogel take discipline, je kariero studijskega glasbenika dokončno zapustil ko je moral začeti igrati Muzak! Muzak pa je glasba namenjena ozadju, na primer v trgovinah in dvigalih! Tukaj je bilo Page-u res dovolj!

Page se je v času studijskega dela naučil mnogih odličnih tehnik snemanja, oziroma bolje rečeno, naučil se je kaj se v studiu ne počne, večino tehnik pa se je naučil od snemalcev v petdesetih letih 20. st. ko je bilo snemanje še velika umetnost in so znali zelo naravno in dodelano posneti instrumente in o tem več kasneje!

Že leta 1964 so Page-a želeli v skupini The Yardbirds a je povabilo odklonil kot prijateljsko gesto do Eric-a Clapton-a ki je takrat igral v skupini! Februarja 1965 je Clapton odšel iz skupine in ker je Page dobro zaslužil s studijskim delom in ker se je bal da bo spet bolehal na turnejah, je predlagal Jeff-a Beck-a!

Maja 1966 so Beck, bobnar Keith Moon, basist John Paul Jones, klaviaturist Nicky Hopkins, Jeff Beck in Page posneli Beck’s Bolero v Londonskem IBC Studiu, komad je bil ispiriran z Ravel-ovim Bolerom! Page je igral ritem, še vedno pa ni povsem pojasnjeno avtorstvo, kajti tako Page kot Beck dajeta mnogokrat nasprotujoče izjave, sta pa dandanes vsekakor zelo dobra prijatelja in sta tudi javno igrala to skladbo leta 2009 ko je bil Beck sprejet v Rock and roll hall of fame, sprejet pa je bil že mnogo prej z Yardbirds-i kot tudi Page seveda, Page pa potem še z Zeppelin-i!

Beck je sicer nekoliko zameril da je Page na prvem albumu Zeppelin-ov naredil priredbo blues skladbe Willie-a Dixon-a You shook me, prav tako kot Beck mesece prej na albumu Truth, pa čeprav gre za povsem različni verziji! A pomembno je, da so zgoraj omenjeni glasbeniki ob snemanju komada Beck’s Bolero dali Page-u idejo da bi naredil z njimi super-skupino, ki pa zaradi tega ker niso našli pevca in težav s pogodbami ker so bili nekateri od njih že v drugih skupinah, ni doživela uresničitve! Tukaj je Keith Moon tudi predlagal ime ‘Lead Zeppelin’ po tem ko je Entwistle izjavil, da bi band zaradi težkega zvoka strmoglavil kot svinčen balon!

Beck, You shook me, poje Rod Stewart:

YouTube slika preogleda

Led Zeppelin, You shook me:

YouTube slika preogleda

Kasneje se je Page vendarle pridružil Yardbirds-om, najprej na basu, potem pa kratek čas igral kitaro skupaj z Jeff Beck-om in to so bili časi norih improvizacij na odru, ko sta si solaže izmenjavala Page in Beck!

Skupina je bila vse manj komercialno uspešna, čeprav je bila ves čas na turnejah in je bil njihov zvok v živo nekaj čisto drugega kot vse bolj pop zvok na albumih! Pojavljali so se konflikti v skupini, njihov zadnji album Little games pa je vseboval celo skrajno smešno in neumno skladbo Ten little indians, ki jo je Page skušal rešiti s tehniko ‘backwards echo’ o kateri več kasneje!

Fim Blow up, The Yardbirds v živo:

YouTube slika preogleda

Skladba Happenings ten years ago, The Yardbirds v živo:

YouTube slika preogleda

Ostali člani The Yardbirds sploh niso bili slabi glasbeniki, a Page ki mu poleg mnogih nazivov pripada tudi naziv vizionar, je vedel kam hoče peljati skupino in kakšne nove glasbenike potrebuje po tem ko so stari člani odšli! Hotel je band virtuozov, ki bi bolje kot Yardbirds-i podprli njegov slog igranja in znali z njim ustvarjati njegovo idejo velike dinamike in prelivanja stilov, ter težkih refrenov z vmesnimi mirnejšimi pasažami, ter daljšimi instrumentalni pasažami!

In prav takšne glasbenike je našel in nastali so vrhunski Led Zeppelin! Jones mu je bil poznan že kot studijski glasbenik, ostala dva je srečal v osrednji Angliji v okolici Birmigham-a! Vse ostalo je neverjetna zgodba! Poglejmo kaj vse je zmogel Jimmy Page v tem bandu, od tehnik in načinov igranja, do slogov, raznolikosti albumov, vrhunske produkcije in inspiriranja ostalih, da so šli čez vse meje ustvarjalnosti in se hkrati znali harmonično dopolnjevati, ne da bi ostalim članom stopili na prste!

Page-va skupina Led Zeppelin je dobila vse vrhunske nagrade, prodala 300 milijonov albumov in imela masivne turneje po vsem svetu!

Page je združil blues, rock, hard rock, folk, vzhodnjaško glasbo in znal z ostalimi virtuozi ustvariti transcendentalno, nadrealistično glasbeno pokrajino celotne barvne lestvice, od temačnih pa do veselih in šaljivih skladb! Od introspekcije pa do razkazovanja vseh tehničnih moči! Ostali člani so znali izvrstno podkrepiti njegove ideje in dodati svoje, pevec Robert Plant ki pa je z glasbeno gimnastiko znal z glasom narediti karkoli, pa je znal tudi napisati izvrstne verze, ki so se zlili z glasbo!

Skladba Babe I’m gonna leave you, ki združuje folk in hard rock, ter pokaže Page-vo idejo kontrasta teže in lahkosti, teme in svetlobe:

YouTube slika preogleda

Folk pesem Black mountain side, ki pokaže kako natančno je znal Page igrati akustično kitaro, saj v Babe I’m gonna leave you strune nekoliko škripajo:

YouTube slika preogleda

Dazed and confused pa je vrhunska združitev blues-a in hard rock-a, v živo, video:

YouTube slika preogleda

Communication breakdown pokaže Plantov ekstremen glasovni razpon in neverjetno Page-vo hitrost v solaži, ter glavni rif ki je navdihnil tudi punkerje, spodaj pa je tudi live verzija z zelo težkim zvokom kitare:

YouTube slika preogleda

V živo, video:

YouTube slika preogleda

Page je oboževal igranje akustične kitare, ki jo je vrhunsko združil z električno kitaro in Jones-ovim basom in klaviaturami, znal je tudi spodbuditi Bonham-a, da je še dopolnil svoje neverjetne bobnarske ideje in jih popolnoma zlil z Page-vimi rifi!

Izvrstna akustična pesem That’s the way:

YouTube slika preogleda

Over the hills and far way ki se začne z več harmoničnimi akustičnimi kitarami, potem pa preide v rock, video:

YouTube slika preogleda

Uporabljal je tudi mnogo alternativnih uglasitev, uglasitev za pesem The rain song pa si je celo izmislil kar sam, video:

YouTube slika preogleda

Njegova je bila ideja ‘kitarske vojske’ oziroma nasnemavanja kitar, ki so bile včasih tudi harmonizirane! Znal je ustvariti izjemne rife, torej zelo prepoznavne motive skladbe, njegove solaže napajajoče se iz bluesa pa so bile vrhunsko sfrazirane in dosegajo kvaliteto solaž klasičnih skladateljev!

Ten years gone in nato še Achilles last stand, ki obe prikazujeta Page-vo vrhunsko harmonično nasnemavanje kitar, ki jih je v teh dveh skladbah nasnel še posebej veliko:

YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda

Znal je igrati zelo hitro in kar še posebej obožujem so njegove dolge linije, kajti redki so kitaristi ki neko frazo ravzlečejo na takšno dolžino, Page-vi prsti pa kar letijo čez celoten vrat kitare in ustvarjajo dolge in goste bravure zvoka!

Stairway to heaven, video, leta 1973 v Madison square garden-u, kjer lahko vidite njegovo kitaro z dvojnim vratom in od 6:38 naprej njegov vrhunski solo, ki vsebuje mnoge dolge linije na primer v momentih 7:28, 7:42, 8:02, 8:21 in 8:30, ta solo in mnogi drugi seveda pokažejo tudi Page-vo izvrstno sposobnost improvizacije:

YouTube slika preogleda

Tudi meni osebno najboljša skladba na svetu blues Since I’ve been loving you v solaži vsebuje veliko izjemnih bravur, solo pa se začne v momentu 3:38, gre pa tudi za po mojem mnenju Plant-ov najboljši vokalni nastop, v uvodu pa se lepo pokaže tudi Page-v izvrsten smisel za počasnejšo kitarsko melodijo, ne le za hitro igranje:

YouTube slika preogleda

Prvi album ki ga je ustvaril z ostalimi je bil predvsem blues-ovski, spet drugi hard rock-erski, tretji predvsem akustičen, četrti splet vseh dotedanjih, peti predvsem progresivni rock in šesti vse do tedaj in hkrati z novim pristopom k rifom in solažam ki so postale zelo melodične! Njegove solaže so bile nasploh izvrstne tudi v tem pogledu, da so vrhunsko sedle v komad in da torej ni šlo zgolj za to, da bi Page rekel ‘okej tukaj pride solo’ in zaigral čim več nekih ’splošnih’ not, ampak je imel solo pomembno mesto v skladbi in Page je točno vedel kakšen mora ta solo biti da bo dopolnil celotno zvočno sliko!

Ta solo izvrstno sede v komad Rock and roll, solo se začne v momentu 1:45 :

YouTube slika preogleda

Na sedmem albumu pa so imele vse pesmi dokaj podoben zvok, ki je izkazoval težke čase skupine, saj na prejšnjih albumih ni šlo le za raznolikost glede na ostale albume, ampak je vsaka pesem na albumu predstavljala del pisane mavrice barv in dokazovala da so Zeppelini premogli mnogo več v vseh pogledih kot kakšen tipičen hard rock ali celo heavy metal band!

Osmi album je bil spet zelo barvno raznolik, prevladovale pa so klaviature, saj si je Jones omislil prvi sintetizator ki se je pojavil in je bil zelo drag, ter ga je imelo le nekaj največjih zvezd, Page pa je bil na tem albumu celo rahlo v ozadju tudi v tem smislu, da nekatere skladbe niso imele osrednjega rifa in da Page sploh ni bil soavtor nekaterih skladb, kar se drugače ni nikoli dogajalo! A Page je na tem albumu vendarle veliko prispeval!

Zadnji album Coda(izraz pomeni v glasbi zaključek) pa je vseboval nekatere še neizdane skladbe, ki jih je Page skrbno izbral, tako da so vse še posebej prikazovale izjemne sposobnosti umrlega bobnarja John-a Bonham-a!

Page pa je bil tudi izvrsten producent! Znal je uporabljati tehnike iz petdesetih, ko je bilo snemanje še umetnost in celo znanost! Njegov lastni največji izum pa je povratni eho, kjer je obrnil trak v drugo smer in dodal odmev in ko je bil trak spet obrnjen v pravo smer je prišel odmev pred signalom in to je zgostilo zvok in mu dalo poseben čar! Poleg tega je uporabljal v prostoru kjer so snemali še dodatne mikrofone po prostoru, da je ujel zvok skupine ali člana skupine kot je odmeval po prostoru in s tem dal zvoku globino!

Predvsem je bilo to pomembno pri bobnih, saj je Page želel težko odmevajoč zvok, ker je v času studijskega dela videl, da so dali bobne v majhno sobico in so potem bobni zveneli kot škatle za čevlje, brez globine, brez teže!

Page je tudi menjaval zvočne inženirje da je dokazal da je on odgovoren za zvok skupine!

Page-v zaščitni znak na odru kjer so vsi štirje člani blesteli kot enakovredne zvezde je bila rdeča kitara z dvojnim vratom, ki jo je uporabljal za Stairway to heaven, The song remains the same(12 strunka) po koncu skladbe je takoj preklopil na 6 strunko za The rain song in druge skladbe(Sick again, Celebration day), violinski oziroma čelo lok s katerim je igral po kitari in jo je kasneje dal predelati da je imela upognjeno kobilico, da je lahko igral tudi posamezne strune in tako je vse skupaj napredovalo od precejšnjega trušča in v nekaj letih je vse skupaj zvenelo kot velika simfonija, saj je Page z lokom igral zelo kompleksne melodije in vse skupaj je lahko zvenelo skoraj kot cela godalna sekcija orkestra! Uporabljal je tudi poceni kitaro Danelectro za skladbo Kashmir in White summer in mnoge druge kitare!

Link na stran s Page-vimi kitarami:

Page-ve kitare

Naj omenim še izvrsten solo v živo v tej verziji skladbe No quarter ki se začne v momentu 6:09:

YouTube slika preogleda

Tukaj pa je še izvrstna verzija skladbe Dazed and confused, kjer Page od 8:47 pa do 16:00 igra izvrsten solo z violinskim lokom, gre pa seveda za video:

YouTube slika preogleda

V osnovi pa je uporabljal svoj Gibson Les Paul 1 in Les Paul 2 , v začetku kariere pa tudi Fender Telacaster, ki ga je kasneje sam poslikal kot je bilo takrat v navadi tako daje narisal zmaja in ostale ideje!

Page je tudi dodelal tehniko hammer on in pull off s katero je dosegal zelo velike hitrosti!Spodaj je primer solaže v skladbi Heartbreaker, ki je med drugim dala tudi idejo za tapping Eddie-ju Van Halen-u, ko je videl Page-a da igra solo le z eno roko in se domislil da bi lahko igral še z drugo tako da bi s prsti udarjal po strunah na vratu!

Heartbreaker v živo, začne se v momentu 2:07:

YouTube slika preogleda

Na začetku osemdesetih je sodeloval z bivšimi člani skupine Yes in Plant-om, a je sodelovanje kmalu razpadlo, potem pa je še imel turnejo s Clapton-om in Beck-om ki sta tako Page-u skušala utreti pot nazaj na oder in iz odvisnosti od heroina, saj je bil Page že nekaj let žal zasvojen, torej še iz časov Zeppelin-ov! Drogirali so se žal mnogi umetniki v vsej zgodovini in kakršnokoli natolcevanje da so to počeli le rock glasbeniki je napačno!

V osemdesetih je igral tudi v skupini The Firm s Paul-om Rodgers-om na vokalu in izdal solo album Outrider! V začetku devetdesetih je kratek čas igral z David-om Coverdale-om, potem pa sta s Plant-om izdala dva albuma(prvi album je bil pretežno akustičen z vzhodnjaškim pridihom, drugi pa blues z močno avtorsko noto) in imela mnogo turnej po vsem svetu!

The Firm, Midnight Moonlight Lady, zelo lepa balada ki je nastala iz idej, ki jih je Page ustvaril še v Zeppelin-ih:

YouTube slika preogleda

In pesem Prison blues iz albuma Outrider, nor solo:

YouTube slika preogleda

Page in Plant, Truth explodes, album No quarter, video, posneto v živo v Maroku:

YouTube slika preogleda

Page in Plant, Burning up iz albuma Walking into Clarksdale, video, Jools Holland show:

YouTube slika preogleda

Leta 2007 je z ostalima članoma in Jason-om Bonham-om odigral vrhunski koncert pod nazivom Led Zeppelin in na strani za žrebanje kart je bilo milijardo obiskov in 20 milijonov ljudi se je prijavilo za karte, za areno ki je sprejela le 20.000 ljudi!

YouTube slika preogleda

Ves ta čas po razpadu benda je Page izdajal na novo obdelane digitalne izdaje starih albumov in nove posnetke v živo in tako še bolj ohranjal Zeppelin-e pri mogočnem življenju!

Page je skupaj z Zeppelin-i in posebej dobil mnoge prestižne nagrade in se znašel v samem vrhu večine lestvic najboljših kitaristov! Imel je tudi izjemen vpliv na ogromno kitaristov in zelo veliko zelo znanih kitaristov je o Page-u vedno govorilo le v superlativih!

Page je uporabljal Ernie Ball Super Slinky kitarske strune od debeline .009s do 042s, vendar pa je prvo 009 struno dal na mesto druge strune, na mesto prve pa struno banja, tako da je bila potem najdebelejša struna v bistvu peta, vse strune pa tanjše za eno stopnjo in je tako še lažje bendal-’zvijal’ strune!

Uporabljal je malo efektov med drugim Maestro Echoplex, Dunlop Cry Baby, MXR Phase 90, Vox Cry Baby Wah, Boss CE-2 Chorus,Yamaha CH-10Mk II Chorus, Sola Sound Tone Bender Professional Mk II, MXR Blue Box (distortion/octaver) in DigiTech Whammy! Page je igral tudi Theremin, posebno anteno pri kateri lahko z oddaljenostjo rok spreminjamo ton in glasnost! Na to napravo seveda lahko igramo tudi melodije, a Page jo je uporabljal le za psihadelične efekte!

Prvi efekt mu je naredil Roger Mayer, ki je delal tudi efekte za Hendrix-a, efekt pa je presilil signal in tako ustvaril distorzijo!

It might get loud, scena iz tega filma, kjer Page razlaga o distorziji, video, Jack White in Edge mislita da sanjata:

YouTube slika preogleda

Page je uporabljal Vox AC30, Fender in Orange ozvočenja. Prvi Zeppelin album je na presenečenje mnogih posnel s kitaro Fender Telecaster, kot tudi solo v Stairway to Heaven zaigran skozi majhen Supro ojačevalec, kot tudi celoten prvi album!

Na odru je uporabljal tudi Marshall ojačevalce in sicer 100 w ojačevalce predelane v 200 w!

Page je bil dvakrat poročen, najprej s francosko manekenko Charlotte Martin s katero ima hčerko Scarlett, ki je fotografinja, kasneje pa je bil poročen s Patricio Ecker, s katero ima sina James-a Patrick-a III.

Kasneje se je poročil z Jimena-o Gomez Paratcha-o, ki jo je spoznal v Braziliji, posvojil njeno hčerko Jano in z njo imel dva otroka Zofio Jade in Ashen Josan!

Page se je zanimal tudi za okultizem Aleister-ja Crowley-a in zanikal satanizem, oziroma kakršnokoli zanimanje za zlo in Crowley-a opisal kot pogosto nerazumljenega pisca, ki je širil življenjsko filozofijo in osvoboditev v pozitivnem smislu!

Page je tudi zanikal da bi naj njegove pesmi imele skrita zlobna sporočila, kajti popolnoma jasno je da se to ne da, kajti ni jasno kaj je treba posneti v eni smeri, da dobiš v nasprotni to kar pač želiš, poleg tega pa tukaj velja ideja ‘kdor išče ta najde’ in ekstremistične verske skupine so pač iskale kar so in ko so potem drugim sugerirali kaj bi morali slišati, je precej večja možnost da bo to slišal še kdo!

John Paul Jones(basist Zeppelin-ov) pa je celo rekel, da če bi to delovalo, bi imel vsak album sporočilo ‘kupite ta album!’

So pa v Angliji ugotovili da je možnost vplivati na ljudi preko filma, tako da se med filmom na hitro pobliskavajo reklame in to je tam prepovedano!

Page-vo premoženje je po nekaterih ocenah vredno 85 milijonov funtov!

Page je eden najbolj vrhunskih kitaristov in skladateljev na svetu v vseh pogledih in njegova glasba bo živela večno!

  • Share/Bookmark
17.01.2013

Moja priredba Eleanor Rigby

Zapisano pod Družbena kritika, Glasba, Moje življenje avtor: samokodela

Priredil sem skladbo The Beatles-ov Eleanor Rigby! Skladna govori predvsem o osamljenosti, ki sem jo skušal poudariti v prvih nekaj in zadnjih nekaj sekundah skladbe in na tak način s svojim vokalom na svoj način izraziti osamljenost!

Nasnel sem tudi kitare ki precej sledijo godalnemu aranžmaju v originalu, v refrenih pa tudi harmonije vokala, ki pa kljub temu zvenijo temačno!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
17.01.2013

Vsak dan kot da je zadnji

Zapisano pod Humor avtor: samokodela

Nek nasvet pravi: Preživite vsak dan kot da je zadnji!
Moramo potem vsak dan tudi umret?

  • Share/Bookmark