Arhiv za mesec April, 2013

27.04.2013

Živel Dan OF

Zapisano pod Družbena kritika, Poezija in proza avtor: samokodela

Karel Destovnik Kajuh: Slovenska pesem ; naj dodam da nas je dva milijona, da nam bo pesem malo lažja in žal tudi težja! Živel Dan OF!

Samo milijon nas je,
milijon umirajočih med mrliči,
milijon, ki pijejo mu kri biriči,
en sam milijon,
ki ga trpljenje krotoviči
in vendar ga nikoli ne uniči!

Nikoli in nikdar!

Zato, ker nismo trhle bilke,
ki po toči ovene,
ker mi nismo le številke,
smo ljudje!

Edino hlapci cvilijo ponižno kakor psi
in lajajo, da nas je malo,
da bi v uporu vse pobralo …

O, če ljudi bi ne bilo pri nas,
ljudi, ki ne ubogajo na vsak ukaz,
tedaj bi nas že kdaj odnesel plaz.

Tako pa še živimo,
čeprav nas je milijon samo,
zdahnili bi, da ne trpimo
z uporno, dvignjeno glavo!

  • Share/Bookmark
26.04.2013

Nova skladba: Preproste stvari

Zapisano pod Glasba, Moje življenje avtor: samokodela

Nova avtorska skladba Preproste stvari! Naj vas video zabava, pa čeprav je včasih resen! Namreč življenje je mnogo krat zelo resno in zapleteno!

YouTube slika preogleda

Besedilo:

Včasih se res zdi,
Da so preproste vse stvari,
Ko špikerica na ljudskem radiu,
O filozofiji ljubezni govori,
In morda ljubezni res težko najti ni,
In dobro vem da z mano je,
Dokler je ni in srce nič ne boli,
Če kakšna z mano sploh ne govori,
Taka najbrž nima kaj povedati!

Refren:

Sreča zažari,
ko preproste so stvari,
ko vse kar zapleteno je,
razpletel si,
stkal v gost vzorec modrosti!

2. kitica:

In ko na deskah življenja je le ena luč,
zakaj bi videl tri, pa čeprav ti dajo več luči(iste luči),
ali pacal mavrico ko se stemni,
raje ljubi v temi pisani,
in tudi če si zapletal z nameni dobrimi
in povedal zvrhano modrosti,
po razpleteni vrvi včasih moraš,
se spustiti na enostavna tla ,
na katerih miren v sebi čutiš,
kaj je preprosto dobro!

  • Share/Bookmark
25.04.2013

Preproste stvari

Zapisano pod Glasba, Moje življenje, Poezija in proza avtor: samokodela

Besedilo za novo skladbo Preproste stvari, ki bo objavljena jutri!

Včasih se res zdi,
Da so preproste vse stvari,
Ko špikerica na ljudskem radiu,
O filozofiji ljubezni govori,
In morda ljubezni res težko najti ni,
In dobro vem da z mano je,
Dokler je ni in srce nič ne boli,
Če kakšna z mano sploh ne govori,
Taka najbrž nima kaj povedati!

Refren:

Sreča zažari,
ko preproste so stvari,
ko vse kar zapleteno je,
razpletel si,
stkal v gost vzorec modrosti!

2. kitica:

In ko na deskah življenja je le ena luč,
zakaj bi videl tri, pa čeprav ti dajo več luči,
ali pacal mavrico ko se stemni,
raje ljubi v temi pisani,
in tudi če si zapletal z nameni dobrimi
in povedal zvrhano modrosti,
po razpleteni vrvi včasih moraš,
se spustiti na enostavna tla ,
na katerih miren v sebi čutiš,
kaj je preprosto dobro!

  • Share/Bookmark
24.04.2013

Darja Švajger: Prisluhni mi

Zapisano pod Glasba, Moje življenje avtor: samokodela

Posnel sem novo verzijo skladbe Prisluhni mi, ki jo je v originalu pela Darja Švajger, odpel sem jo na originalni višini in uporabil res vso svoje pevsko znanje! Punce boljše ne gre! ;)

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
24.04.2013

Analiza pesmi Zeppelinov: Walter’s walk

Zapisano pod Glasba, Led Zeppelin avtor: samokodela

Walter’s walk je skladba, ki bi po zvoku in stilu najbolje spadala na album Presence, posneta pa je bila v času snemanja albuma Houses of the holy, vokal pa je bil posnet v zgodnjih mesecih leta 1982, saj je bil kot je rekel Page ‘vodnjak suh’ in so torej imeli minimalno materiala, ki so ga lahko izdali na albumu Coda, ki je izšel leta 1982, dve leti po Bonham-ovi smrti! Album bi lahko vendarle vseboval še nekatere skladbe, ki so morda za marsikoga boljše, a je Jimmy želel prikazati izjemne sposobnosti Bonham-a in res, vse skladbe so še posebej izjemne v bobnarskem smislu!

Skladba je zelo intenzivna, nervozna in polna napetosti, sestavljena pa je le iz dveh rifov, uvodnega, zelo težkega rifa, ki se potem pojavi še na koncu, ko začne zveneti tudi še vse bolj divje in ko mu Page dodaja drobne variacije, Bonham pa vse bolj in bolj divje bobna, ves preostali vmesni del pesmi, pa Page igra rif, ki so ga napisali kar med igranjem skladbe Dazed and confused v živo leta 1972 in ena takšna verzija, je tudi na uradnem koncertnem albumu How the west was won in to verzijo dodajam spodaj! Ta prav tako težek osrednji rif ima tudi nasnete drobne variacije, tako da ostane pesem dokaj zanimiva, je pa to po moji oceni res ena slabših pesmi Led Zeppelin-ov, takšne pesmi pa so po mojem mnenju v vsem katalogu le štiri in prva se pojavi šele na petem albumu in sicer The Crunge, potem pa na albumu Presence še Royal Orleans in Candy store rock in še Walter’s walk!

Walter’s walk je tudi vokalno precej nemelodična, kar še dodatno vpliva na kvaliteto, vokal pa je bil posnet leta 1982 in vsekakor tudi zveni tako, kar pa mi veliko pomeni iz vidika, da je bil posnet v mesecih ko sem se že rodil in torej žal nisem nikoli eksistiral, ko je še živel veliki John Bonham, je pa bil torej v času ko sem že obstajal, posnet vsaj del pesmi Walter’s walk in to me navdaja z občutkom, kot da bi skoraj bil na kakšnem koncertu Zeppelin-ov, moram si to tako predstavljati, toliko mi to pomeni!

Bonham v skladbi zelo intenzivno in glasno bobna, v bistvu bolj glasno kot v ostalih skladbah na albumu Houses of the holy(za katerega je bil kot rečeno komad v osnovi posnet), pa tudi sicer ta skladba res ne bi najbolj ustrezala stilu na tistem albumu in Page-va presoja glede tega, je bila kot zmeraj odlična, kot je znal odlično oceniti še marsikaj, med drugim tudi izvrstno razporediti pesmi po vrstnem redu na vsakem albumu!

Nasploh je Bonham vrhunski, pa čeprav ne naredi veliko prehodov, ki so tako značilni zanj! Njegovo bobnanje je namreč kot rečeno še posebej težko, hkrati pa dodaja zelo, zelo veliko podrobnosti, toliko kot vendarle le redko kdaj v svojem bobnanju! Res je izvrsten!

V sredini skladbe je še Page-v solo, ki je zelo melodičen in spet eden tistih popolnih solotov, ki izvrstno sede v komad, njegova melodičnost pa je zelo pomembna, kajti pesem je kot rečeno nasploh precej nemelodična, dejstvo da je solo ves čas počasen, pa tudi nekoliko umiri in posvetli komad!

Morda glede melodičnosti delam skladbi krivico, kajti Plant je skladbo kar precej začinil z melodijo, ki je pravzaprav celo malo podobna kakšni melodiji na njegovih zgodnjih solo albumih, pa čeprav gre tukaj za težko rock pesem, solo albumi Plant-a pa so bili na začetku, v zgodnjih osemdesetih, precej pop obarvani!

Glede melodije je v skladbi tako, da so kar trije različni deli in še drobne variacije in posamezne vrstice z novimi melodijami! Prva kitica ima svojo melodijo, potem dve kratki vrstici predstavljata lahko bi rekli refren, s kratko novo melodijo, potem ima druga kitica spet nov melodijo, potem ima nov refren(ko Plant ponavlja kako težko je včasih) ali nek vmesni prehod spet svojo novo melodijo, potem pa ima tretja kitica enako melodijo kot druga, tako kot tudi četrta, potem pa je še ponovitev tretje kitice in drobne variacije in enovrstične melodije, ki se ponavljajo ! Skratka kar precej melodičnih idej, preko dokaj monotone podlage si je izmisli Plant, a melodija vendarle ni posebej močna!

Se me pa zelo dotakne besedilo, za katerega sem prepričan da govori o tragično umrlem John-u Bonham-u in ga lahko vsak, ki mu je kdaj umrla kakšna bližnja oseba, zelo globoko občuti!

Robert opisuje, kako čuden občutek je gledati skozi vrata in se truditi iti naprej, pa ne gre, njegove solze pa ga vse boj bolijo in je tako zelo na tleh! In potem se zave, da so to tla, pod katerimi je njegov najboljši prijatelj in kako zelo hudo je to! Poje o srcu, ki se povsem zlomi šele ko umre in tako zdaj Bonham-ova duša plava brez sanj v svojem izginotju, a vendar je še vedno z Robert-om in prav zato mu je včasih težko preživeti dan. To je res tako zelo hudo, sploh če se zavemo še, da je vsaka solza izgubljen nasmeh! Verzi ki govorijo o škodi ki je nastala, pa so morda namenjeni Bonham-u in njegovemu pretiranemu popivanju, ker je bil pod pritiski, ko je moral nastopati pred tako veliko publiko( dandanes imajo takšni ljudje gotovo kakšne psihologe, ki jim pomagajo da lažje prenesejo te pritiske), John Bonham pa je bil tudi zelo navezan na družino in je imel velikokrat domotožje! Govori pa lahko tudi o Page-u, ki se je žal drogiral proti koncu kariere z Zeppelin-i, prav tako zaradi pritiskov in občutljivosti in temu se je vsekakor treba na vsak način izogniti in bolje, trezno in mirno odreagirati, ko človek vse več nastopa!

Skratka vse skupaj je postajalo preveliko, da bi band vse skupaj lahko sproščeno prenesel in odvrgel to breme, očitno tega niso najbolje zbali, a trije od njih še živijo in so mnogokrat po letu 1980 nastopali pred ogromnimi množicami, njihova glasba pa je prestala preizkus časa in postala čista klasika, primerljiva z velikim skladatelji!
Plant pa še govori, torej najbrž Page-u , ali se sprašuje kako ‘prešteti’ vso to škodo in zdaj ko stoji vstran od vsega tega, ali je vse to kar se je dogajalo še sploh pomembno!

V četrti kitici pa Plant pove, kako je treba ljubezen ali prijateljstvo ki se je spremenilo, izživeti do konca, v očeh svetlo in norega srca, pa čeprav te tvoja ljubezen prizadene in najdeš besede v Walter-jevi hoji in tukaj gre za poklon Little Walter-ju, blues kitaristu, pevcu in predvsem revolucionarnemu muzičarju na orglicah, ki je dobil ime Jimi Hendrix in Charlie Parker na orglicah in bil sprejet v Rock and roll dvorano slavnih skoraj izključno na osnovi vrhunskega igranj orglic!

V zadnji kitici pa Plant na v pred prejšnjem odstavku zgoraj omenjena vprašanje, o pomembnosti vseh teh problemov odgovarja, ‘ o jaaa, o jaaaaaaaa’ in to več krat zelo energično, odločno in afektirano ponovi, da to poudari, kajti še kako pomembno je to, kar se je tragično zgodilo, ker so izgubili prijatelja in to je zelo huda izkušnja, saj so morali na novo izgraditi svoja življenja in na novo začeti tudi svojo glasbeno pot in čeprav so bili karakterno v veliki meri zelo vredu ljudje, je njihov veliki uspeh, ki so ga dosegli z izjemno glasbo, kljub vsemu povzročil precej težav in prav v času ko je Bonham umrl, je prišel tudi dejansko v stik s psihologi in že bil na poti da mu pomagajo, da bo lažje prenesel ves ta pritisk, Page pa je v zgodnjih osemdesetih tudi na srečo opustil drogiranje, pomagala pa sta mu tudi Eric Clapton in Jeff Beck, ki sta ga povabila na dobrodelno turnejo!

Zelo posebna pesem skratka, o zelo posebnih, težkih občutkih in metafizični, sivi pokrajini, ki jo pripravi monoton isntrumental kot belo platno, na katero Plant naslika svoja žalostna občutja!

Je pa to le moja razlaga, ki pa ima nekaj podpore v raznih zapisih drugih fanov, lahko pa tudi, da je pesem, kot pravi en fan, namenjena ženski, zaradi katere protagonist besedila živčno hodi gor in dol in tuhta!

Besedilo:

Ooh, know I feel’s so strange lookin’ at the door
Ah-oh, tryin’ hard to change and can’t let go
Oh, cryin’ tears of pain hurtin’ more an’ more
Oh, every day’s the same as you walk the floor.

I’m walkin’ the floor over you
I’m walkin’ the floor.

Every heart that breaks is a heart that’s cold
Oh, to the hand that takes your dreamless soul
Ah, is it long to wait, is there much to pay?
Oh-ah, sometimes it’s hard waitin’ the day.

You know, it’s hard, I said it’s hard, you know, it’s true
I said it’s hard, you know, it’s hard, still know it’s true.

Every tear that falls is a smile that’s lost.
When you hear the call, can you count the cost?
And you stand alone, do you wonder how?
Can you step aside; does it matter now?

Every love that’s changed (every love that’s changed) spend it fully
In the eye of the light (in the eye of the light) (something underneath…) from the heart insane
Every day every way day every endless spite
So you find the tears in Walter’s Walk

Know it’s true now
You know, it’s true now, woo, yeah.

I’m walkin’ the floor over you
I’m walking the floor.

Every tear that falls is a smile that’s lost.
When ya hear the call, can you count the cost?
As you stand alone, do you wonder how?
Can you step aside? Does it matter now?

Does it matter now?
Does it?
Now does it matter?
Now does it matter?

Ooh, yeah!
Ooh, yeah!

Every tear that falls, does it matter now?
Does it matter now? Oh, yeah!
Oh, yeah! Oh, yes! Oh, yes!

Walter’s walk, instrumental posnet 15. maja 1972, vokal posnet v začetku leta 1982, izdano 19. novembra 1982:

YouTube slika preogleda

Dazed and confused posnet 25. junija 1972, Los Angeles forum, izdano 27. maja 2003 album How the west was won, Walter’s walk rif se začne v momentu 13:50 :

YouTube slika preogleda

Little Walter v živo:

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
23.04.2013

Pisanje za Gledališče Ptuj

Zapisano pod Družbena kritika, Moje življenje avtor: samokodela

Danes sva se z direktorjem Gledališča Ptuj pogovarjala, da je vsebinsko zelo zadovoljen z mojimi recenzijami, da pa jih naj skrajšam, povem predvsem bistvo in morda včasih kakšen stavek napišem tudi malo preprosteje! Po telefonu sem ga še enkrat vprašal glede vsebine in da sem jo pripravljen še zagovarjat, pa mi je zagotovil da je super! Seveda pa so vedno kakšni ljudje, ki jim nekaj ne bo posebej všeč, a do precejšnje mere se da objektivizirat, če se ljudje na to spoznajo in direktor se!

Vesel sem da sva se pogovorila, pa čeprav na terasi Muzikafeja, kjer so bil tudi drugi ljudje in čeprav je pogovor potekal spontano in raznoliko, je bilo tudi tam dovolj jasno zakaj pri debati gre in če je bilo eno ključnih sporočil kratkost in jedrnatost, pa naj sam dodam še sporočilo,da morda včasih povem tudi kaj, kar je že toliko samo po sebi jasno, da morda ne bi bilo treba,

zato bom zdaj v tem članku to storil čim manj hahaha, a rad bi pač povedal, da je seveda kot pri skoraj vsakem delu prav, da naročnik pove svoje mnenje in zahteve, sploh ker gre za članek, ne za umetniški izdelek,

pri umetnosti pa tudi ni narobe, če človek tako presodi , da kdaj upošteva kakšen nasvet, mislim pa da bolj kot je nekdo talentiran, bolj je primoran vse skupaj peljati sam v vseh pogledih, tudi v smislu da nekateri ne marajo talentiranih ljudi in je treba to premagati, tako nekako se dogaja zelo talentiranim posameznikom ki jih poznam!

Naj dodam še, da se je nekdo za mojim hrbtom , med pogovorom z direktorjem nekaj krat na kratko zasmejal(pojma nimam če meni) in tukaj gre najbrž za ljudi, ki razmišljajo črno belo in iščejo vsako priložnost, da bi nekoga razvrednotili, sploh nekoga ki je zelo kritičen in ima drugačno ideološko izhodišče, ter specifično preteklost!

Predvsem pa malomeščansko okolje nenehno išče okrog sebe šarlatanstvo, v smislu zgoraj omenjenega črno belega slikanja, kajti takšni ljudje sami globoko v sebi čutijo da nimajo trdnih temeljev in se bojijo da jih bo kdo razkrinkal in potem še projicirajo svoje lastnosti in skušajo v ljudeh ki res pozitivno izstopajo(in še bolj v takih ki pozitivno izstopajo pa imajo težko preteklost) najti omenjeno šarlatanstvo(hkrati pa ga ne vidijo tam kjer je) in jih prikazati kot da so v resnici nič vredni, v karakternem smislu in tudi njihovo delo s katerim se ukvarjajo! In potem v takem pogovoru na terasi, lahko nek malomeščan vidi, kot da moje pisanje ni nič vredno!

Zreli ljudje pa se ne bojimo, da nas nekdo kritizira, ampak v tem iščemo možnost za napredek in se konec koncev tudi požvižgamo na to, če nekdo javno sliši kritiko na naš račun, pa čeprav se vsak človek do neke mere boji tega, da ga družba povsem razvrednoti, kajti vsi vemo da se to v določenih kontekstih še kar dogaja, na primer duševnim bolnikom, ideološko neustreznim, kriminalcem, za cerkev neustreznim, bolnikom in delovno nezmožnim, na srečo pa je vse več pametnih ljudi, ki takšnim ponudijo roko in jim pomagajo naprej!

Tudi moje gledališke recenzije pa so namenjene temu, da dam ljudem roko in jim med drugim tudi kaj pametnega povem in zato se mi to zdi zelo primerno, da je vodja gledališča in diplomirani režiser, ki je tudi naročnik, izpostavil nek element, ki ga naj izboljšam, da kritike bolj približam bralcem!

Malo drugače pa je pri umetniškem izdelku, kjer ne bom delal po naročilu in kjer se bom sam odločal katero pripombo bom upošteval, kajti sem avtor in avtor dela brez navodil, sploh pa če ni recimo pri glasbi, usmerjen k temu da pomaga pri kakšnih drugih projektih, ker potem če gre k nekomu da mu kaj posname, mora včasih tudi malo poslušati navodila! Seveda pa glasba ne nastaja v vakuumu, ampak s poslušanjem dotedanje glasbe in ‘upoštevanje’ glasbene zgodovine vsekakor vpliva na uspeh in do neke mere je objektivno določljivo, kaj je dobra glasba in dobri avtorji to vedo, glede pripomb pa so tudi odprti.

Je pa v umetnosti dejansko vse skupaj težje kar se kritik tiče, ker gre za nekaj zelo osebnega, umetniški izdelek je nekaj, kar se rodi iz duše umetnika in če nekdo poda neargumentirano in nekonstruktivno kritiko, je lahko to zelo žaljivo in neprijetno in prizadene!

In tukaj naj omenim skupino Led Zeppelin, ki ima zdaj celo vse največje in najbolj kompetentne nagrade, v času njihovega obstoja pa so jih kritiki povsem raztrgali in jih imeli tudi za karakterno nič vredne in le mislimo si lahko, kako so se lahko kot karakterno odlični posamezniki in umetniki počutili, ko so jih kljub zelo veliki količini publike, imeli tako rekoč za šarlatane, v resnici pa so bili vrhunski umetniki in to še zdaleč ni posebej relativno!

Kaj nam vse to pove? Da je marsikdo v marsikaterem pogledu kdaj na obrobju in da se tega vsi do neke mere bojimo, a nesmiselno je sočloveka sploh tlačiti v takšne predalčke, pa četudi je kdo kdaj celo res skoraj brez vrednosti, ampak tudi takemu je treba pomagati naprej!

Pomembno je tudi, da ne iščemo načrtno in zlonamerno razlogov za razvrednotenje in uničenje zelo sposobnih in jih skušati onemogočiti, pa naj je še tako težko najti kaj slabega o njih !

Razumem pa ljudi, ki se globoko v sebi zavedajo, da ne razumejo preveč dobro življenja, da jih je zato strah, da bodo pred ljudmi izpadli povsem brez vrednosti in da jih bodo izločili, a pametni ljudje tega ne bodo storili, ampak jim bodo pomagali zoreti! Vsekakor pa je dobro, da se neuki res zavejo svojih pomanjkljivosti in da jih ne projicirajo na izjemne in jih potem skušajo razkrinkati, pa čeprav tam ni ničesar za razkrinkati!

Je pa treba vsakršno kritiko zrelo prenesti in to meni ni problem! Zahvaljujem se direktorju gledališča za spodbudno kritiko in veselo nadaljujem z delom in ta članek ki ste ga prebrali je na blogu in temu primerno dolgovezen hahahaha, a bom tudi tukaj čim bolj pazil na to!

  • Share/Bookmark
22.04.2013

Kurbe in kurbirji

Zapisano pod Družbena kritika avtor: samokodela

Razmišljam zakaj nekatere ljudi mnogi poimenujejo kurbe in kurbirji in s tem mislijo da ima taka oseba nasploh negativne lastnosti in ni zgolj spolno avanturistična, kar sem že več krat zagovarjal kot način življenja, ki ga je treba tolerirati, pa čeprav osebno zelo zagovarjam ljubezensko zvezo !

Mislim da je to zato, ker mora človek za zvezo, sploh pa kvalitetno, imeti veliko osebnostnih kvalitet in ljudje ki nenehno živijo totalno avanturistično spolno življenje, mnogo krat res nimajo mnogih osebnostnih kvalitet in prav zato ne zmorejo imeti zveze!

Tukaj pa je še link na moje daljše razmišljanje o ljubezenskih zvezah:

http://samokodela.blog.siol.net/2010/11/29/monogamna-ljubezenska-zveza-in-z-njo-povezane-tezave/

  • Share/Bookmark
21.04.2013

Podaljšano trpljenje

Zapisano pod Družbena kritika, Poezija in proza avtor: samokodela

Bo kafe bo,
tudi meni se enkrat zgodi to,
z res tapravo,
a tri tedne sem se okoli
ene čudne in
njene hlinjene prijaznosti plazo,
da so mi kolegi končno rekli,
da je pri njej kafe za vse!

  • Share/Bookmark
20.04.2013

Neprehojene poti

Zapisano pod Glasba, Moje življenje avtor: samokodela

Nova verzija skladbe Neprehojene poti, s predelanimi visokimi vokali na koncu, ki so zdaj izvedeni kot skladbo izvajam v živo! Skladba ima kot rečeno že v prejšnji verziji, moj najboljši uvod, solo in zaključek, po mojem mnenju seveda! V videu pa so mnoge neprehojene poti!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
19.04.2013

Vabim na stran Gledališča Ptuj

Zapisano pod Družbena kritika avtor: samokodela

Ponovno vabim na stran Gledališča Ptuj, kjer sem tokrat napisal recenzijo predstave Žabe!

http://www.mgp.si/si/blog-mgp/328-4-apr-2013-abe.html

  • Share/Bookmark