23.04.2013

Pisanje za Gledališče Ptuj

Objavljeno v Družbena kritika, Moje življenje avtor samokodela

Danes sva se z direktorjem Gledališča Ptuj pogovarjala, da je vsebinsko zelo zadovoljen z mojimi recenzijami, da pa jih naj skrajšam, povem predvsem bistvo in morda včasih kakšen stavek napišem tudi malo preprosteje! Po telefonu sem ga še enkrat vprašal glede vsebine in da sem jo pripravljen še zagovarjat, pa mi je zagotovil da je super! Seveda pa so vedno kakšni ljudje, ki jim nekaj ne bo posebej všeč, a do precejšnje mere se da objektivizirat, če se ljudje na to spoznajo in direktor se!

Vesel sem da sva se pogovorila, pa čeprav na terasi Muzikafeja, kjer so bil tudi drugi ljudje in čeprav je pogovor potekal spontano in raznoliko, je bilo tudi tam dovolj jasno zakaj pri debati gre in če je bilo eno ključnih sporočil kratkost in jedrnatost, pa naj sam dodam še sporočilo,da morda včasih povem tudi kaj, kar je že toliko samo po sebi jasno, da morda ne bi bilo treba,

zato bom zdaj v tem članku to storil čim manj hahaha, a rad bi pač povedal, da je seveda kot pri skoraj vsakem delu prav, da naročnik pove svoje mnenje in zahteve, sploh ker gre za članek, ne za umetniški izdelek,

pri umetnosti pa tudi ni narobe, če človek tako presodi , da kdaj upošteva kakšen nasvet, mislim pa da bolj kot je nekdo talentiran, bolj je primoran vse skupaj peljati sam v vseh pogledih, tudi v smislu da nekateri ne marajo talentiranih ljudi in je treba to premagati, tako nekako se dogaja zelo talentiranim posameznikom ki jih poznam!

Naj dodam še, da se je nekdo za mojim hrbtom , med pogovorom z direktorjem nekaj krat na kratko zasmejal(pojma nimam če meni) in tukaj gre najbrž za ljudi, ki razmišljajo črno belo in iščejo vsako priložnost, da bi nekoga razvrednotili, sploh nekoga ki je zelo kritičen in ima drugačno ideološko izhodišče, ter specifično preteklost!

Predvsem pa malomeščansko okolje nenehno išče okrog sebe šarlatanstvo, v smislu zgoraj omenjenega črno belega slikanja, kajti takšni ljudje sami globoko v sebi čutijo da nimajo trdnih temeljev in se bojijo da jih bo kdo razkrinkal in potem še projicirajo svoje lastnosti in skušajo v ljudeh ki res pozitivno izstopajo(in še bolj v takih ki pozitivno izstopajo pa imajo težko preteklost) najti omenjeno šarlatanstvo(hkrati pa ga ne vidijo tam kjer je) in jih prikazati kot da so v resnici nič vredni, v karakternem smislu in tudi njihovo delo s katerim se ukvarjajo! In potem v takem pogovoru na terasi, lahko nek malomeščan vidi, kot da moje pisanje ni nič vredno!

Zreli ljudje pa se ne bojimo, da nas nekdo kritizira, ampak v tem iščemo možnost za napredek in se konec koncev tudi požvižgamo na to, če nekdo javno sliši kritiko na naš račun, pa čeprav se vsak človek do neke mere boji tega, da ga družba povsem razvrednoti, kajti vsi vemo da se to v določenih kontekstih še kar dogaja, na primer duševnim bolnikom, ideološko neustreznim, kriminalcem, za cerkev neustreznim, bolnikom in delovno nezmožnim, na srečo pa je vse več pametnih ljudi, ki takšnim ponudijo roko in jim pomagajo naprej!

Tudi moje gledališke recenzije pa so namenjene temu, da dam ljudem roko in jim med drugim tudi kaj pametnega povem in zato se mi to zdi zelo primerno, da je vodja gledališča in diplomirani režiser, ki je tudi naročnik, izpostavil nek element, ki ga naj izboljšam, da kritike bolj približam bralcem!

Malo drugače pa je pri umetniškem izdelku, kjer ne bom delal po naročilu in kjer se bom sam odločal katero pripombo bom upošteval, kajti sem avtor in avtor dela brez navodil, sploh pa če ni recimo pri glasbi, usmerjen k temu da pomaga pri kakšnih drugih projektih, ker potem če gre k nekomu da mu kaj posname, mora včasih tudi malo poslušati navodila! Seveda pa glasba ne nastaja v vakuumu, ampak s poslušanjem dotedanje glasbe in ‘upoštevanje’ glasbene zgodovine vsekakor vpliva na uspeh in do neke mere je objektivno določljivo, kaj je dobra glasba in dobri avtorji to vedo, glede pripomb pa so tudi odprti.

Je pa v umetnosti dejansko vse skupaj težje kar se kritik tiče, ker gre za nekaj zelo osebnega, umetniški izdelek je nekaj, kar se rodi iz duše umetnika in če nekdo poda neargumentirano in nekonstruktivno kritiko, je lahko to zelo žaljivo in neprijetno in prizadene!

In tukaj naj omenim skupino Led Zeppelin, ki ima zdaj celo vse največje in najbolj kompetentne nagrade, v času njihovega obstoja pa so jih kritiki povsem raztrgali in jih imeli tudi za karakterno nič vredne in le mislimo si lahko, kako so se lahko kot karakterno odlični posamezniki in umetniki počutili, ko so jih kljub zelo veliki količini publike, imeli tako rekoč za šarlatane, v resnici pa so bili vrhunski umetniki in to še zdaleč ni posebej relativno!

Kaj nam vse to pove? Da je marsikdo v marsikaterem pogledu kdaj na obrobju in da se tega vsi do neke mere bojimo, a nesmiselno je sočloveka sploh tlačiti v takšne predalčke, pa četudi je kdo kdaj celo res skoraj brez vrednosti, ampak tudi takemu je treba pomagati naprej!

Pomembno je tudi, da ne iščemo načrtno in zlonamerno razlogov za razvrednotenje in uničenje zelo sposobnih in jih skušati onemogočiti, pa naj je še tako težko najti kaj slabega o njih !

Razumem pa ljudi, ki se globoko v sebi zavedajo, da ne razumejo preveč dobro življenja, da jih je zato strah, da bodo pred ljudmi izpadli povsem brez vrednosti in da jih bodo izločili, a pametni ljudje tega ne bodo storili, ampak jim bodo pomagali zoreti! Vsekakor pa je dobro, da se neuki res zavejo svojih pomanjkljivosti in da jih ne projicirajo na izjemne in jih potem skušajo razkrinkati, pa čeprav tam ni ničesar za razkrinkati!

Je pa treba vsakršno kritiko zrelo prenesti in to meni ni problem! Zahvaljujem se direktorju gledališča za spodbudno kritiko in veselo nadaljujem z delom in ta članek ki ste ga prebrali je na blogu in temu primerno dolgovezen hahahaha, a bom tudi tukaj čim bolj pazil na to!

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.