14.05.2013

Analiza pesmi Zeppelinov: In my time of dying

Objavljeno v Glasba, Led Zeppelin avtor samokodela

Skladba In my time of dying je bila najprej tradicionalna gospel pesem, eden prvih glasbenikov ki jo je posnel, pa je bil leta 1927 Blind Willie Johnson, ki je bil duhovnik in glasbenik in je pesem zaigral na blues-ovski način, vendar z gospel elementi! Pesem v njegovi verziji poje o verniku, ki se poslavlja in ve da je bog zanj pripravil prostor v nebesih.

Verzija Zeppelin-ov pa v metaforah prosi za odpuščanje in odrešenje, pa čeprav so bili Zeppelin-i zagotovo boljši ljudje kot velika večina, a v mladosti in norosti njihovega umetniškega udejstvovanja in življenja, se je gotovo našlo kaj kar so obžalovali in očitno so to želeli izpovedati skozi takšno pesem, med drugim gotovo tudi zato, ker so oboževali črnski blues in ker so najbrž tudi želeli dati poklon tistemu kar je dobrega v zahodnih verstvih!

Z besedilom se ne bomo kaj dosti ukvarjali, predvsem zato, ker gre v instrumentalnem smislu za eno najbolj neverjetnih skladb Zeppelin-ov! Tukaj res izženejo hudiča iz sebe hehe!

Plant izpove da v času ko bo umiral, naj nihče ne žaluje, želi si le, da odnesejo njegov telo domov, da bo lahko mirno in brez trpljenja umrl! Potem pa že nastopijo verzi prošnje odpuščanja in kako ga naj Jezus pričaka z novimi krili, če ga bodo njegova zapustila in da naj mu postelje smrtno posteljo!

Potem prosi sv. Petra naj ga spusti v nebesa, saj ni nikomur naredil nič hudega in prosi Gabriela če lahko kot glasbenik, zaigra na njegov rog in da je le enkrat bil zelo mlad in da si ni mislil in ni nikoli načrtoval, da bi komu naredil kaj slabega in da je marsikomu storil dobro!

Ter da vidi iz odra mnogo smejočih obrazov in ve da je zapustil kaj dobrega! In da vidi vse te ljudi ki uživajo v njegovi glasbi, na ulicah in pod odrom in ve da mora biti vse to res in dobro in da zato upa da bo mu odpuščeno kar je storil slabega in da se je nekaj naučil in ne bo ponavljal starih napak in da je le želel imeti lepe trenutke in da si ni mislil in ni želel da bo komurkoli storil kaj slabega!

In potem sliši angele kako korakajo in potem ponavlja ‘o moj Jezus, o moj Jezus’!

In potem ko se pesem konča zapoje še, ‘a boš prišel do moje smrtne….. ‘ in potem v ozadju Bonham zakašlja in potem namesto bed(postelja) zapoje ‘kašelj’ in pesem se konča na humoren način!

Noben od članov Zeppelin-ov zagotovo ni kristjan, a prav kul mi je da so uporabili take metafore, se spet obdali z blues-om in dali priznanje tudi določenim idejam zahodnih verstev in skozi takšne metafore izpovedali svoje napake in stranpoti!

Preden pa gremo k neverjetni glasbi, kjer bomo izjemen aranžma podrobno razdelali, naj povem še, da so Zeppelin-i skladbo igrali leta 1975 in 1977 in da je imela izjemne aranžmaje, igral jo je tudi Page leta 1988 in leta 1993, igrali so jo Zeppelin-i leta 2007 z Jason-om Bonham-om, igral pa jo je tudi Page leta 1999 s skupino Black Crowes!

Leta 1977 Plant ni bil preveč navdušen nad petjem te pesmi, ki govori o smrti, kajti leta 1975 je imel hudo prometno nesrečo.

Page je za komad uporabil poceni Danelectro kitaro, v uglasitvi odprti A(E / A / E / A / C# / E ), kajti kot boste videli, je šlo v precejšnji meri za skladbo zaigrano s slajdom(kovinski tulec na prstancu), v živo pa so jo igrali ton nižje, torej v odprti G uglasitvi in takšne pesmi zahtevajo posebne uglasitve!

Jones je igral bas brez prečk, Bonham-ovi bobni pa so zelo glasni in kar igra je gotovo njegov najboljši nastop v studiu, v tej skladbi, ki je najdaljša studijska skladba, a je IZJEMNO zanimiva, zato vas prosim da ostanete z mano do konca in se poveselite skozi aranžma in boste videli kako je zanimiv!

Še en zanimiv podatek je, da je Page zaigral komad skozi dva ojačevalca z različnim zvokom! Torej isti signal z dvema različnima zvokoma, nato posnet skupaj!

Plant-ovo petje je melodično in večinoma ne zelo visoko, ter kot je značilno za to obdobje, precej hripavo, melodično pa je podobno zgodnejšim verzijam, recimo verziji Bob-a Dylan-a iz njegovega prvega albuma!
Kar se tiče izjemnega aranžmaja pa gremo kar po sekundah, vse skupaj je kot ponavadi spodaj, pod besedilom!

Besedilo:

In my time of dying, want nobody to mourn
All I want for you to do is take my body home

Well, well, well, so I can die easy [X2]

Jesus, gonna make up my dyin’ bed.
Meet me, Jesus, meet me. Meet me in the middle of the air
If my wings should fail me, Lord. Please meet me with another pair

Well, well, well, so I can die easy [X2]

Jesus, gonna make up.. somebody, somebody…
Jesus gonna make up… Jesus gonna make you my dyin’ bed

Oh, Saint Peter, at the gates of heaven… Won’t you let me in
I never did no harm. I never did no wrong

Oh, Gabriel, let me blow your horn. Let me blow your horn
Oh, I never did, did no harm.

I’ve only been this young once. I never thought I’d do anybody no wrong
No, not once.

Oh, I did somebody some good. Somebody some good…
Oh, did somebody some good. I must have did somebody some good…
Oh, I believe I did

I see the smiling faces
I know I must have left some traces

And I see them in the streets
And I see them in the field
And I hear them shouting under my feet
And I know it’s got to be real
Oh, Lord, deliver me
All the wrong I’ve done
You can deliver me, Lord
I only wanted to have some fun.

Hear the angels marchin’, hear the’ marchin’, hear them marchin’,
hear them marchin’, the’ marchin’

Oh my Jesus… [repeat]

Oh, don’t you make it my dyin’, dyin’, dyin’…

[Studio Chatter:] “That’s gonna be the one, isn’t it? ”
“Come have a listen, then. ”
Oh yes, thank you.”

Studijska verzija, posneto januar-februar 1974, izdano 24. Februar 1975, album Physical graffiti:

0:00-1:03: Page začne z vrhunskim in originalnim slide rifom in ko se z izvrstnim aranžmajem pridružita Jones in Bonham, vse skupaj eksplodira, kot divja zver ki jo je skupina turistov zmotila pri večerji, pa čeprav gre za skoraj duhovno pesem, a duhovna pesem v stilu Zeppelin-ov je lahko tudi zelo divja! Jones in Bonham najprej le podkrepita akorde, Bonham s tremi udarci na bas boben, ko pa se povsem pridružita, Page igra nov slide rif, ki mene spominja na plazenje kuščarja, kar spet ni ravno duhovna podoba hehe, Jones in Bonham, sploh Bonham, pa igrata zapletene vzorce, ki odlično podkrepijo Page-a, pa čeprav je Page-v rif tokrat Bonham-u narekoval, da mora igrati bolj po svoje, zaradi slide narave rifa, ki pušča vse bolj odprto, a Bonham je kljub temu našel izvrsten in zelo zapleten vzorec, s katerim je podprl Page-a, predvsem bas boben je še posebej izjemen!

1:06-2:12: Plant zapoje prvo kitico, Page, Bonham in Jones pa zaigrajo še enkrat vse kot v prvi minuti, čeprav gotovo s kakšno variacijo!
2:15- 3:42 :druga kitica, instrumental skoraj enak
3:45 pa se začne rompompom: Page preklopi na nov kratek prehodni rif, ki ni zaigran s slajdom in je iz dveh akordov, 3:49 pa sledi prav tako iz akordov sestavljen zapleten rif, ki je eden najboljših Page-vih rifov nasploh, potem pa spet rif iz dveh akordov in spet zapleten rif in to se ponavlja, preko tega pa Plant poje novo melodijo in nadaljnje besedilo

Jones in Bonham pa ustvarjata nove in nove vzorce ki so zelo zapleteni, sploh hi hat činela in bas boben, bobni so tudi zelo težki po zvoku, Bonham res ful tolče, Jones pa tudi ustvarja nove in nove slide vzorce, 4:42 pa sledita dva akorde še nekoliko višje

4:55 pa sledi izvrsten slide solo, kjer note kar letijo iz Page-kitare, res eden najboljših slide solov v zgodovini, drobe melodijice so zelo domiselne in hitre, Bonham in Jones pa ustvarjata kompleksno podlago, potem pa Page v momentu 5:32 zaključi solo z napetost polnimi slide rifi, odigranimi z visokimi notami
5:37 spet ponavljajoča rifa iz dveh akordov in tisti bolj zapleten, Plant pa poje novo besedilo, Bonham in Jones pa vse bolj stopnjujeta
6:33 naredi Bonham težek prehod v nov solo, ki je še bolj divji in poln iskrivih not na slide kitari, kor bi letele iskre iz kočije s sanmi, ki poleta iz betona v nebesa!
6.43 Bonham naredi NEVERJETEN prehod in potem spet zaključek solaže v momentu 7:06 na tak način kot se je končal prvi solo
7:10 neverjetni Bonham-ovi prehodi čez nov Page-v rif
7:19 nova sekcija, kjer so uporabljeni delčki rifov iz samega začetka skladbe, Bonham pa dela NEVERJETNE prehode!!!!!
7:56: pa nova sekcija z rifom iz začetnega dela
8:15 se band ustavi, Plant pa ponavlja ‘Oh my Jesus’, v živo je včasih pel ‘Georgina’ ali ‘Gina’
8:32 spet rif iz začetka skladbe
8:40 prvi nor prehod na bobnih
8:49 še en neverjeten prehod
8:55 neverjeten prehod
8:59 fukjen prehod na bobnih in činelah
9:08 še en nor prehod, potem pa spet rif iz začetka skladbe
9:45 Page začne variirati rif, ki postaja vse bolj napet in divji in zaigran vse višje
10:13, rif postaja še posebej napet, Bonham vse bolj tolče
10:43, konec skladbe in še smešen dialog na koncu, ki ga lahko preberete na koncu besedila zgoraj

Morda se vam zdi skladba malo dolga in preveč podobna jam-u, a kot vidite in kot redni bralci že veste, so Zeppelin-i znali jam-mati zelo zanimivo!

YouTube slika preogleda

V živo, video, posneto 24. maj 1975, Earls Court, London, izdano 26. Maj 2003, Led Zeppelin DVD, , vse live verzije imajo že na začetku komada veliko težji zvok kitare, tako da poslušajte vsaj eno izvedbo:

YouTube slika preogleda

V živo, posneto 7.6. 1977, Madison square garden, New York, odlična verzija:

YouTube slika preogleda

V živo, video, Jimmy Page in Black Crowes, posneto 18.-19. oktober 1999, Greek Theatre, Los Angeles:

YouTube slika preogleda

V živo, video, Led Zeppelin(z Jason-om Bonham-om) posneto 10. december 2007, London, izdano 17. oktober 2012, Celebration day DVD:

YouTube slika preogleda

Iz might get loud, film Davis-a Guggenheim-a, izdan 5.9. 2008; Page Jack-u White-u in Edge-u igra komad v tem dokumentarnem filmu o teh treh kitaristih, začne se v momentu 0:45:

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.