25.08.2013

Popotnik človek

Objavljeno v Poezija in proza avtor samokodela

Bil je sanjač, umetnik, popotnik,
kritičen um, bil je drugačen do norosti,
norosti prebistrega razuma in svetlega srca!
Norost ga je odgnala v daljne gore mislecev,
a začutil je da se želi vrniti med ljudi,
in poznal je njihovo povprečnost,
da ga bodo vlekli v njo,
ga zavračali, se ga izogibali,
a čeprav je odšel v norosti,
je verjel da skoraj nihče,
kot ko je bil otrok,
ne bo dvomil v njegovo dobroto,
da je to jasno kot beli dan,
da ga ljudje poznajo,
da on še bolje pozna njih,
in prav nič ni pričakoval,
da ga bodo vlekli v spletke,
s katerimi bodo sami sebi
lažno dokazovali,
da je njegova duša črno razdražena,
v resnici pa le barvito temno modra,
kot sinje, svetlo morje!

Tisti dan je začutil da se mora boriti
in okrog njega so sredi mesta zrasle visoke gore
in sam svoj pastir je lebdel med tistimi,
ki so mu bili ptice!

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

1 komentar

  1. samokodela samokodela pravi:

    Ta pesem je vsaj do neke minimalne mere o VSAKEM človeku, če malo bolje pogledate! Sem kar tuhtal o naslovu!

    25.08.2013 ob 21:45

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.