Arhiv za mesec September, 2013

23.09.2013

Djordje Balašević: Baby Blue

Zapisano pod Glasba, Humor, Moje življenje avtor: samokodela

Še ena smešna na moj račun ;) :

YouTube slika preogleda

Besedilo:

Kad ljubim glavu gubim, kad ljubim stvarno ljubim,
i zato kad te spazim ja besomučno trubim.
I fučkam kao klipan, crvenim k’o tulipan
jer ti si jedno čudo Baby Blue.

Prošao sam sve to, sito and rešeto,
moj dosije – to je rat i mir.
Al’ sad nemam takta, sve ostavljam ad acta,
proleče je krivo svemu, što imam tremu.

I sanjarim o tebi, sve ljubim te u sebi
i patim, kako ne bi, jer volim te, my baby!

Pratim te k’o UDBA, jer ti si moja sudba,
ma ti si jedno čudo Baby Blue!

Dajem sve za žeton, okrenem telefon,
u, pa se smrznem kad ti čujem glas.
O, slušalicu spustim, zbogom snovi pusti,
smisliču do sutra nešto, tešim se vešto.

I sanjarim o tebi…

O, kako da ti pridjem? Popnem se pa siđjem,
iza tvojih vrata svira jazz!
Ne znam sta bi više, zazvonim pa zbrišem.
Širok mi je dijapazon, smisliču bolji fazon.

Sanjarim o tebi…

  • Share/Bookmark
22.09.2013

Francozi zmagali

Zapisano pod Humor, Šport avtor: samokodela

Blitva, Blatvija, Franconija! Čestitam!

  • Share/Bookmark
20.09.2013

Queen: We are the champions

Zapisano pod Glasba, Moje življenje avtor: samokodela

Nova verzija priredbe izpred dveh dni! Treba je blo še malo dodelat to! Skladbo posvečam Mini Markovič, Tini Maze, Dejanu Zavcu in našim košarkarjem!!!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
20.09.2013

Monty Python: Botticelli jazz

Zapisano pod Družbena kritika, Film, Glasba, Humor avtor: samokodela

V rubriki Monty python tega tedna pa le nekaj Botticelli jazza!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
18.09.2013

Queen: We are the champions

Zapisano pod Glasba, Moje življenje avtor: samokodela

Skrajni čas je že bil, da posnamem nekaj od skupine Queen! Tukaj je moja verzije njihove We are the champions! Skladbo posvečam Mini Markovič, Tini Maze, Dejanu Zavcu in našim košarkarjem!!!!! Spodaj je zdaj nova verzija, ki sem jo posnel 20.9 2012, dva dni kasneje torej!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
18.09.2013

Analiza skladbe Gala Gjurina: Duša

Zapisano pod Gal Gjurin, Glasba avtor: samokodela

Prva skladba s prvega od obeh CD-jev albuma Duša in telo, po imenu Duša, doživeto izpoje vse nianse duše, duše ki ima zmeraj ime duša, ne glede na ima človeka, pa čeprav je prav zato lahko včasih z malo, včasih z veliko začetnico!

Gau se je odločil najprej predstaviti bolj temačne odtenke duše in to preko zgolj klavirske spremljave, tudi izvrstno dosegel! Temačen uvod je iz melodije, ki nato nosi vokal in spremljave z drugo roko, ki je dovolj podobna da poudari osnovno melodijo, a ji hkrati daje dovolj močne temelje z raznoliko strukturo.

Kar vidimo lahko besedilo, temačno pokopališče večera, pokopališče življenja, duše, ki odleti naprej v sončni žarek ali na srečo morda le pokopališče dneva, ko ima človek pred seboj še mnogo dni, tako da duša s telesom prepleza z bršljanom prekriti opečnat zid in se skupaj z nočjo prelije čez gozdove in polja in prav v trenutku ko izgine za obzorjem še zadnji žarek, zagledamo pred seboj na polju vrana, ki kljuje našo dušo in tukaj se nam zdi, da še imamo izbiro! Vran nam kljuje dušo, svet okrog nas je krut, temačen, a lahko odleti, lahko ga spodimo vstran, a ko ostanemo le še sami sebi, vemo da nas kljuje kaj v duši in da je notranji svet povezan z zunanjim! Gau stopa po svetu skozi besede, vsaka nova beseda je izgovorjena po zlogih, po počasnem stopanju naprej! In ko se sprašuje, povzdigne glas višje in v bolj dramatičnem tonu preudarja svet!

Klavir odleti više, nekam nad svet, z melodijo ki variira vstran od osnovnega motiva in tudi k višjim tonom in križem svet gredo stopinje, kdo ve kam, kdo ve kako, a v upanju na cilj, da skozi borovce in skoz brinje pokopališča, morja ali življenja, vedno znova pridemo skozi trnje do zrnja in zlata, pa naj gre za največjega zlikovca, ki mu je pravo zlato šele najdena dobrota ali plemenitega kralja! Gau spet povzdigne glas in ko se spet vpraša o vranu in o sebi, ugotovi da je oko motno, a da je nebo bistro in čeprav oči ne morejo videti tako dobro kot večnost, lahko iščejo na nebu nekaj popolnosti!

In ko se v to v že instrumentalnem smislu čudovito skladbo vrnejo besede, ki so za razliko od popolnosti tišine ali dobre glasbe, zmeraj iz blišča in tudi iz bede, pa tudi če so izvrstna poezija, ali pa prav takrat, saj povzamejo tudi bedo, takrat pesnik sam postane vran! Preide v tišino večnosti ali v mir življenja, ko se notranje pomiri z okoljem in s samim sabo. Spremljava postane v tem delu intenzivnejša, sestavljena bolj iz akordov, ko pa zaslišimo da je pesnik postal vran, pa postane spremljava tišja in subtilnejša, iz drobnih, nežno ubranih notic, ko pa Gau zapoje, da tudi sam postane vran, pa klavir oziroma roke naredijo frazico, kot da so postale peruti in potem še ‘iztek’ klavirja.

Čudovita skladba, ki leti skozi vse odtenke duše vsakega človeka, a je vendarle v bolj temačnih vodah, zato pa je še ni konec!!

Kakor svetel, borben odgovor skoraj pretirano temačni in pesimistični(kako logično za te čase) skladbi v prvem delu, sledi svetel, celo plesni in zabaven del, ki celo malo spominja na skladbo skupine Vaya Con Dios po imenu ‘Nah neh nah’ in je tako nekakšen ‘nenene’ Gala Gjurina vsemu žalostnemu, morečemu in ne smrti, ki se ji reče ne prav z dušo, energijo ki odleti med oblake ali recimo do Stonehenge-a!

Gau ki je do tega momenta igral le klavir, tukaj igra vse polno instrumentov, izvrsten Matija Krečič na violini, ki je na tej plošči odkril izvrsten dar tudi za country, ne le za klasično violino, pa je tukaj edini glasbenik, ki poleg Gala igra v tej skladbi!

Gau v tem delu igra klavir, trobento, pikolo pozavno, bobne, akustične kitare in kontrabas! Sekcija se vse bolj stopnjuje, bas postaja vse bolj groovy, violina je vse bolj country, klavir igra igrive frazice, kitara je v flamenku stilu in v momentu 2:45 naredi tudi frazo v stilu Jimmy Page-a in tukaj Gau naredi dolgo frazo, ki jo zelo hitro in natančno zaigra preko večih strun padajoče in pokaže tudi kitarsko virtuoznost! Violina poplesuje med variacijo vokalne melodije, novih poskočnih, včasih hitrih melodij in fraz iz skladbe Nah Neh Nah ! Trobenta in pikolo pozavna dodata iskrive in domiselne fraze, ki dodajo k poskočnosti in norčavosti zadnjega dela! Skladba se tudi konča s poskočnim in udarnim tonom in torej kljub koncu, življenje gre naprej!

Jah kar malo preveč sem analiziral to nepopisno dobro skladbo, ampak še toliko je ostalo za vas! Vsak lahko najde kaj svojega v tako genialni skladbi!

Besedilo:

Brez besed je moja duša,
tiho jo bo skrila ruša.
Noč se skriva med zidove,
gozd in polja in bregove.

Naj jo kljuje vran?
Naj jo kljujem sam?

Križem svet gredo stopinje
med borovce in skoz brinje,
skozi trnje in skoz zrnje
meljejo zlato.

Naj jo kljuje vran.
Naj jo kljujem sam.
Motno je oko
in bistro je nebo.

Ko se vrnejo besede,
pol iz blišča, pol iz bede,
tudi sam postanem vran.

Studijska verzija, posneto 2008-2012 , izdano december 2012, album Duša in telo:

YouTube slika preogleda

V živo, s simfoničnim orkestrom Cantabile, 15. April 2013, Cankarjev dom, Ljubljana!

YouTube slika preogleda

Na simfonične aranžmaje se ne spoznam preveč, zato se res ne bi rad delal pametnega, ampak Gau ki ima seveda totalen filing že za skladbo v osnovi, ker jo je on ustvaril, res ve kako preplesti elemente, ki so tukaj že iz albuma in jih vpeti v simfonični aranžma in torej poleg osnove narediti zraven še simfonični biser, ki je melodičen, če je treba dramatičen in izvrstno poudari besede, nesimfonične instrumente, glas sam po sebi ali pa gre za parte, ki stojijo sami po sebi kot uvod, vmesni del ali zaključek! Pokaže se res izjemen smisel za melodijo, ki preveva te aranžmaje in tudi naraven talent za prepletanje mnogih instrumentov, kar zmorejo res redki!

Pokaže se tudi moj dar za ritolizništvo! ;) Neeee!! Galova glasba me res izjemno navdušuje, na simfonije pa se niti toliko ne spoznam, da bi lahko rekel kaj kritičnega, zato bom recimo rekel, da mi je drugi CD novega albuma precej bolj všeč kot prvi! Boljše pesmi v osnovi, boljši, meni bolj ljubi aranžmaji, kaj bolj rockerskega…

A še nihče od kantavtorjev v Sloveniji ni sam za svoje skladbe pisal simfoničnih aranžmajev! In tudi nasploh so takšni avtorji zelo redki! Bravo Gau!!!!!!

Duša je bila prva skladba na vseh koncertih z orkestrom in uvod je res čudovit, melodičen in dramatičen, s frazami ki so pretežno temačne in žalostne, a gredo tudi v rahlo svetlejše tone, saksofon je fantastično melodičen in melanholičen, daleč vstran od kakšnih kar pogosto nemuzikaličnih jazzerjev, takoj zatem se začne dramatičen in tudi subtilen razvoj melodij in prepletanj inštrumentov, ki jih ne znam opisati, potem sledi tema, ki je tukaj že iz osnovne verzije, nato se še kot pevec vključi ves čas prisotni Gau, ki poje nad dokaj zadržano spremljavo, vprašanja pa zapoje še posebej glasno in slavnostno , sledi nekaj tišjih taktov s pihali, potem druga kitica s spet tišjim orkestrom, kako Gau zapoje ‘zlato’, je še posebej subtilno, orkester spet podivja pod morečimi vprašanji! Spet tišji orkester, ko Gau v temi postane vran!

In potem končna, vesela, plesna sekcija, ki je z orkestrom sicer morda malenkost bolj temačna, a vendarle še bolj polna življenja, plesa, inštrumentov in slavljenja lepega, dobrega, optimističnega! Bravo Gau!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Še isti posnetek, vendar video! Video Gau montira sam in bo izdal DVD!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
17.09.2013

Led Zeppelin: Tangerine

Zapisano pod Gal Gjurin, Led Zeppelin, Moje življenje avtor: samokodela

Moja izvedba skladbe skupine Led Zeppelin Tangerine! Tokrat sem se poskušal čim bolj držati vseh podrobnosti iz originala!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
17.09.2013

Tehničnost v glasbi

Zapisano pod Družbena kritika, Glasba avtor: samokodela

Popolnoma jasno je, da je v glasbi bolje, da je malo manj tehnike in čim več kreativnosti in muzikaličnosti! Glavni namen umetnosti, je ustvarjanje lastnega materiala! Mnogi ki so zelo tehnično nadudlani, pa včasih vadijo že od otroštva naprej le zato, da bi lahko razkazovali svojo tehničnost na odru, se počutili superiorne in s tem hranili svoj velik ego, znotraj katerega se počutijo izjemne in velike že zato, ker so jih tako vzgojili in potem tudi skozi glasbo iščejo načine, kako hraniti tak ego, pa četudi jim to uspeva le s tehnično virtuoznostjo(glasbeno šolo), z malo publike in nič avtorstva in muzikaličnosti in iskrenega veselja v muziki!

Ne igrajo iz veselja in zato da bi to veselje iz odra predajali ljudem, v obliki muzikalične in odlične avtorske glasbe, temveč namesto da bi z veseljem igrali, raje zgolj vadijo(pravi vaji se reče igranje in seveda ne le na odru) in to pogosto izključno v tehničnem smislu, ne da bi se zanimali za muzikaličnost, torej za to, kako glasbo izvesti z občutkom, vnesti čustva, osebno noto in doživljanje skladbe, kar bi se lahko učili od velikih mojstrov, pa tudi občutek ambienta v katerem igrajo in publike tisti večer, tudi to je pomembno! Še slabše pa je, če jih v takšne tehnične vaje silijo starši, v tem primeru lahko otroku vzamejo otroštvo, otrok pa vadi proti svoji volji, da zadovolji bolne ambicije staršev!

Ti isti glasbeniki se ne zanimajo tudi za to, da bi bili avtorji, ki bi preposlušali čim več odlične avtorske glasbe in na osnovi nje skušali ustvariti nekaj svojega, kar je iskreno, ekspresivno in čim bolj originalno in ima v primeru besedila tudi inteligentno in odgovorno sporočilo, ki lahko izraža dogodke, čustva, atmosfero in družbeno kritiko! Takšne tehnične glasbenike najpogosteje najdemo v jazzu in klasiki, če že moram glasbo delit na zvrsti, seveda pa tehnike ne zatiram in manjša pomembnost tehnike od vsega ostalega, nikakor ne more biti razlog za glasbeno lenarjenje, ki si ga privoščijo marsikateri dokaj uspešni glasbeniki!

  • Share/Bookmark
16.09.2013

My way-nova verzija

Zapisano pod Gal Gjurin, Moje življenje avtor: samokodela

Že zelo dolgo nisem posnel nove verzija kakšne že posnete skladbe, zdaj je že res vse dolgo časa dobro posneto! Vendarle pa sem želel posneti še novo verzijo skladbe My way, kjer sem malo dodelal petje, izgovorjavo, slovnico, interpretacijo, pa tudi ujemanje med kitaro in vokalom! Stara verzija ostaja na youtube, nova pa ima v videu povsem nov koncept ! In sicer ironično(glede na naslov in temo skladbe) prikazuje pomembne dosežke zgodovine, ki so jih ljudje dosegli s sodelovanjem! Tovrstni dogodki so do neke mere sicer peljali tudi k individualizaciji(my way), ki pa mora biti vedno pod vplivom odgovornosti, etike in morale! Skladba ima odlično besedilo, ki med drugim pravi, da če nimaš samega sebe in ne živiš zares svobodno in polno, potem nimaš tega, da bi govoril kar zares čutiš, ampak govoriš besede tistega, ki poklekne in nima lastne poti in hrbtenice! Za to skladbo je Vlado Kreslin rekel, da bi jo moral peti vsak pevec!

YouTube slika preogleda

Besedilo:

And now, the end is here
And so I face the final curtain
My friend, I’ll say it clear
I’ll state my case, of which I’m certain
I’ve lived a life that’s full
I traveled each and ev’ry highway
And more, much more than this, I did it my way

Regrets, I’ve had a few
But then again, too few to mention
I did what I had to do and saw it through without exemption
I planned each charted course, each careful step along the byway
And more, much more than this, I did it my way

Yes, there were times, I’m sure you knew
When I bit off more than I could chew
But through it all, when there was doubt
I ate it up and spit it out
I faced it all and I stood tall and did it my way

I’ve loved, I’ve laughed and cried
I’ve had my fill, my share of losing
And now, as tears subside, I find it all so amusing
To think I did all that
And may I say, not in a shy way,
“Oh, no, oh, no, not me, I did it my way”

For what is a man, what has he got?
If not himself, then he has naught
To say the things he truly feels and not the words of one who kneels
The record shows I took the blows and did it my way!

  • Share/Bookmark
15.09.2013

Led Zeppelin, Ohio 1969

Zapisano pod Glasba, Led Zeppelin avtor: samokodela

Vrhunski bootleg-Cleveland, Ohio, 20. julij 1969! Tudi zvok je ok in band je res v neverjetni energiji in RAZTURAJO TOTALNO! Res NEVERJETEN koncert! Jimmy je tehnično in frazersko še posebej izjemen, sploh proti koncu koncerta!!!!!! Koncert traja le eno uro! Gre za enega zgodnejših koncertov namreč! Poslušajte recimo trenutke po 6:20 in mislim da boste zelo težko nehali poslušat!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark