25.10.2013

Umreti mirno

Objavljeno v Družbena kritika avtor samokodela

Posebna vrlina je umreti mirno! To zmorejo vglavnem le modreci, veliki ljudje!

Ali ni tako logično, da vsak pozna kakšno staro gospo, ki ni marala cerkve, ter sploh ni bila verna in je poudarjala, da je treba biti močan človek in je celo bila velik del življenja v partiji, ki poudarja celo takšen ekstremen ateizem, ki celo preganja verstva in religije(pa čeprav o vsem tem ni znala povedati več kot en stavek in tudi ni bila nikoli povsem zrela in pravzaprav zmeraj bolj ali manj kmečka ženska ), a je na smrtni postelji včasih podržala roke skupaj, se kdaj zjokala in jadikovala, ter po malem tudi kazala strah!?

Vse to je konec koncev tudi človeško in razumljivo, a da umreš mirno, zato moraš biti res močan in moder človek(in moja mama je bila tak človek, na kar sem zelo ponosen)! Naj dodam še, da je včasih kdo miren tudi ker je veren( moja mama je bila ateistka), a če je nekdo veren in nima pravega karakterja, prav tako ne bo umrl mirno! Je pa res da potem ni nekega nasprotja, če je nekdo bil že vso življenje veren, lahko pa se še vedno pojavi nasprotje v smislu, da so prej dajali vtis da bodo mirni, a taksen obrat je kot rečeno človeški!
Še nekaj o umiranju in smrti iz mojega bloga:

http://samokodela.blog.siol.net/2011/11/05/razmisljanja-o-smrti/

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.