27.12.2013

Vrt pomladi

Objavljeno v Moje življenje, Poezija in proza avtor samokodela

Ena mojih najzgodnejših pesmi, napisanih že v najstniških letih!

Srečava se v vrtu ,
polnem rož pomladi,
ogenj v tvojem srcu tli,
v očeh je mojih iskra.
Najprej je dotik,
vse se vrti ,
ples strasten pleševa ,
se v zemljo vdreva ,
potlej pa vulkan,
naju vrže spet na plan,
to je izbruh vrhunca najine ljubezni ,
prišel sem globoko dol,
v sanje tvoje, na pomol,
ljubezni najine preširne,
od tam odplujeva po morju,
in veter srca skupnega,
ki naju nosi, piha v jadra,
naju odnaša okoli širnega sveta,
iskat vode sreče,
ki je povsod
in naju dela srečna,
midva pa njo,
ko ljubezen najino poji,
in nama angelska da krila.

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.