31.12.2013

Retro Kult: Salvatio Analogum

Objavljeno v Glasba avtor samokodela

Nova slovenska skupina Retro Kult, je letos izdala prvenec Salvatio analogum, ki so ga v retro, analogni tehniki in s prav takšnim(kvalitetnim) zvokom posneli v Italiji! Sicer sem mnenja, da je načrtno vračanje v neko obdobje glasbe precej nesmiselno in da je bolje pobirati delčke glasbene zgodovine, vendarle pa je treba reči, da so fantje svoje delo kvalitetno opravili in izdali res dober album!

Band je uigran, energičen, tudi vokalist res prepriča, njegov glas ostaja močan, ko sicer le nekaj krat izjemoma odleti tudi zelo visoko! Veseli me, da imamo takšne vokaliste tudi v Sloveniji, pa čeprav imam še rajši takšne z več moči(Plant) ali z zelo lepo barvo(Kreslin)! Sicer se band niti občasno ne izkaže s kakšnimi ekstremno zahtevnimi instrumentalnimi vložki, a to ni takšen problem. Bolj zmoti pomanjkanje originalnosti, kjer je sicer dokaj nefer pričakovati originalnost glasbenih genijev in največjih legend, a žal rock komadi prekmalu zapadejo v monotono ac/dc spremljavo in muzičarji ne pokažejo nekih posebej originalnih, domiselnih instrumentalnih vložkov in aranžmajev! Rifi so sicer težki in udarni, a nič kaj svojevrstni.

Tudi pri baladah ni videti posebej domiselnih komplementarnih struktur, ki bi okrasile pesem, a tukaj je treba izpostaviti pravi biser albuma, skladbo Zarja, ki se res kar iskri od izjemnosti, mnenje sicer izhaja tudi iz tega, da imam takšne skladbe še posebej rad, a skladba je res fantastična, tako melodično, kot tudi instrumentalno in seveda vokalno, treba pa je tudi izpostaviti izjemen pogum in iskrenost mladih poetov, ki se dandanes še borijo za iskreno, kvalitetno glasbeno in rock sporočilo, ki včasih avtorja ranljivo razgali ali ga izpostavi posmehu, ko se nepopustljivo bori za vrednote! Podobno kot za Zarjo, velja tudi za skladbo Vol. 4 , ki je prav tako odlična in vsebuje tudi nameren, domiseln približek intru Stairway to heaven! Izmed rock komadov pa je treba izpostaviti Preludij, pa čeprav ta slide komad žal preveč sledi že zelo ustaljenim vzorcem hard rocka!

In na albumu kar se besedil tiče, uspejo najti tudi nek korak naprej od baladnih rock bandov osemdesetih(glede muzike je inspiracija bolj v sedemdesetih), če ne drugega zato, ker pojejo v slovenščini in nismo imeli tako veliko tovrstnih hard rock bandov!

Lepa poezija v baladah, nekaj resnih, našpičenih, divjih verzov v rock komadih, band ki je povezan in se čuti, ter očitno veliko igra skupaj in ustvari za povrh kak presežek tudi v aranžmaju in ima povrhu še vokalista, ki se ga res ekspresivno sliši skozi rockanje! Band skratka, ki je prijetna osvežitev na slovenski sceni, pa čeprav bo moral razmisliti o konceptih, že zato, ker ni smiselno biti retro, razen v smislu izluščevanja najljubših elementov preteklosti, vendar iz svojega gledišča več kot razumem, kako močna želja biti retro, je lahko v oboževalcih hard rocka, a ne smemo pozabiti kako vrhunski so bili res vrhunski rock bandi in da niti slučajno niso bili le rock bandi , ter da mora predvsem vsak povedati svojo zgodbo!

Album:

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.