Arhiv za mesec December, 2013

25.12.2013

Vesele praznike

Zapisano pod Glasba, Led Zeppelin, Moje življenje avtor: samokodela
YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
24.12.2013

Desert island

Zapisano pod Humor avtor: samokodela

Pa kakšno fajn, lušno, seksi deklico zraven! Tam jo že prepričaš čez en cajt, pa tudi če poješ deset takšnih tort na dan ali imaš sifilis, poraščenost dlani, pocinkano zapestje, ter vse ostalo kar povzroča masturbacija! ;)

  • Share/Bookmark
23.12.2013

Moj komentar na članek Ane Scnabl

Zapisano pod Družbena kritika, Poezija in proza avtor: samokodela

Na Airbeletrini so objavili tale članek, ki sem ga našel na fb Aljoše Harlamova(objavljeno 19. decembra) in to je moj komentar, ki sem ga objavil na njegovem fb!

http://www.airbeletrina.si/clanek/severna-obzorja-kaj-narediti-s-svojim-zivljenjem

Moj komentar:

Jah to da se nekdo odloči da bo pisatelj je še ok, to je takoj ko začne kreativno in po svoje pisati! In če kam odpotuje, da bi mu bolje šlo, tudi ok! Da pa hoče slavo in čast, če ni to le izrazoslovje avtorice članka, pa je že butasto! In še bolj butasta je zagrenjenost človeka, ki v življenju očitno ni znal izbirati, sicer bi namesto neuspešne pisateljske poti, izbral kaj kar ga veseli, ne pa nekaj, kar ga zagreni! In potem to razmišljanje avtorice, kako bo tudi ona zagrenjena, če ji ne bo šlo kot pisateljici(v finančnem smislu in smislu priznanja)! In v majhnih državah, pa tudi v večjih, mnogim ki so kao uspešni, nikakor ne gre toliko, da bi lahko od tega živeli in so potem tudi skoraj neke vrste literarni birokrati, ki so izdali knjigo, dve, potem pa živijo od pisarniškega dela, ki ni posebej kreativno! Kar se tiče kritičnega priznanja, pa je to še posebej problematično, saj gre pogosto za državno financirane institucije, kjer se stvari v precejšnji meri izbirajo tudi preko poznanstev in kriteriji za izbiro nekega avtorja niso povsem dodelani, pa čeprav tudi ne morejo biti! Ampak nujno bi morali izbirati tekste anonimno in potem skozi založbo še narediti sondiranje, da vidijo, če njihovo bralstvo to zanima! Tako pa se izbira na milijon načinov, marsikaj je sicer dobro in tudi zelo dobro, a mnogo krat ni jasno, zakaj je bil nekdo izbran in nekdo ne, mnogi pa potem res razmišljajo zelo šablonsko in so zagrenjeni kot fant v knjigi, ker kao niso pravi pisatelji in priznani! Vsem bi morali omogočiti vsaj anonimno izbiro in sondiranje publike, pa tudi potem je zagrenjenost povsem odveč! VSAK je lahko pesnik in pisatelj, lahko izda tudi v samozaložbi(kot recimo vse več najboljših slovenskih glasbenikov), v vsaki državi pa je več kot dovolj intelektualnih in malo manj intelektualnih, sposobnih ljudi, ki ne rabijo nobene (državne)založbe, da jim bo govorila kaj je dobro in kritike najraje dobijo od drugih bralcev ali pa od neodvisnih kritikov, ki dobro argumentirajo in so dobronamerni in pomagajo takim, ki so res zmožni živeti od pisanja in so hkrati kvalitetni!

  • Share/Bookmark
23.12.2013

Eddie Vedder vse najboljše

Zapisano pod Glasba avtor: samokodela

Na današnji dan se je rodil Eddie Vedder, pevec skupine Pearl jam! Ain’t it good to be alive!!!??

  • Share/Bookmark
22.12.2013

Gozdarska hiša Nece Falkenau

Zapisano pod Glasba, Humor avtor: samokodela

Banane, poje Neca:

YouTube slika preogleda

Šifrer, avtor njene Vsi ljudje hitijo, tukaj poje svoj komad Gozdni Joža!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
22.12.2013

Neca Falk

Zapisano pod Družbena kritika, Glasba avtor: samokodela

Na kratko o Neci Falk! Začnimo s tem, da ni poseben problem, da ni avtorica, le poustvarjalka, pa čeprav je to v umetnosti vsekakor osnovni namen, delati svoj material! Tudi to ni tako narobe, da je imela zelo dolgo obdobje premora in ga še ima, saj doživlja le občasna povabila! Lepo je, da lahko vendarle še kje slišimo njen odličen glas, sploh v otroških skladbah za odrasle iz vrhunskega projekta Maček Muri!

Dodam naj, da je na youtube prispevek v večih delih, Večerovi dueli, kjer izpade bolj normalen del dua z Alenko Pinterič, ki histerično in pobebljeno odgovarja na vprašanja, med tem ko Neca govori bolj umirjeno in premišljeno, ter še vedno goji videz Janis Joplin, brez da bi imela njen glas.

Večji problem pa nastane zato, ker je teh nekaj najbolj znanih skladb, precej neposrečenih in da obstaja torej še znotraj najbolj znanega in zdaj že zelo starega materiala, določena nekonsistentnost in da ne gre za posebne presežke!.

Dravski most je povprečna hipi baladica, o fantu, ki obljublja svojemu dekletu trdno in realno zakonsko zvezo(v kateri bo lahko šla sama na kak sex glasbeni festival), a jo potem prevara in o punci, ki si zelo želi da ostane z njegovimi obljubami, pa čeprav le še to noč! Ni povsem jasno zakaj tip potem skoči v Dravo, a glede na to da obema ni jasno nič, niti ni pesmi jasno nič in pač potrebuje nek zaključek, gremo naprej, po možnosti ne v mariborski kazino, ki pa je na srečo itak zaprt.

Za Alfija povsem primerna ‘Kako sva si različna’, saj je take sorte muzikant, da za svojo žensko nima kaj dosti časa in z Neco pač najdeta čas le za seks, kar je fajn, ampak vse ostalo pa je izgleda čisti ego in iskanje razlogov, zakaj lahko gresta zmeraj vsak po svoje.

In potem še slavna Vsi ljudje hitijo, izpod peresa sicer mnogo krat izvrstnega Andreja Šifrerja! Melodija vsekakor izjemna, kar Šifrerju itak zelo redko spodleti, besedilo pa žal precej slabša verzija Šifrerjeve Gorske rože, saj gre v Vsi ljudje hitijo le za neko preprosto kmečko dvojnost, ideala kmetije na eni in smrti v sivi, (ne)smiselno individualizirani urbanosti na drugi strani, nekoga ki pač izven hleva ne najde motiva in energije za ničesar, razen za robotiziranje možganov na faksu. Ker če ni Liske in njive, potem se pač lahko le izgubljajo v betonu, s katerim se ne da nič početi, razen seveda če najdejo kvalitetne ljudi in dejavnosti in to po možnosti ne z ljudmi, ki so prav tako prišli iz zaplankano ruralnih okolij in namesto eksistencialne osmislitve, vidijo le vizualno razliko mesta in vasi, brezmiselno postopajo in izživljajo frustracije stroge kvazi moralne, ter seksualne vzgoje, z avanturicami in bezljanjem! Vse dokler indeksi nesmisla, za vikend prinesejo v vas zmeraj same desetice(beri petice), ki poskrbijo da je vse mirno in lepo ob juhi in da vse ostane domače in po starem.

Vsekakor kvalitetna pevka in odlična interpretka, z žal precej nekonsistentnimi komadi, ki ji na precej redkih koncertih, najbrž prisluhne marsikdo le iz neke sentimentalne nostalgije ali ker pač mora izpolniti svojo meščansko dolžnost, obiska bolj uglednih prostorov, ki kdaj gostijo tudi koga takšnega! V upanju na še kakšen vendarle odličen projekt in koncerte, pozdravljam njen glas, stas in lep obraz, ter seveda še vedno res zelo kul frizuro!

  • Share/Bookmark
22.12.2013

Analiza skladbe Gala Gjurina: Gruvito, ergo sum

Zapisano pod Gal Gjurin, Glasba avtor: samokodela

Eden najbolj legendarnih albumov Kind of Blue je pravkar nehal igrati! Veliki Miles Davis se je postavil na pozicijo dirigenta, Gal Gjurin pa je kakor Tom iz risanke Tom in Jerry, prevzel zelo resno in hkrati zabavno in groovy vlogo, kjer bo moral hitro skočiti iz inštrumenta na inštrument, med tem ko bo spodaj igral sodoben elektronski beat, ki daje skladbi ime, saj poleg zanimivih domislic, skladba vsekakor vsebuje groove, ki ga na Kind of blue ni zaznati in ta beat, daje prekrasni glasbi neko dodatno življenje, saj je ideja skladbe, inspirirana iz albuma Kind of blue, morda prav tukaj najbolj originalna, namreč torej v podkrepljenosti s kvalitetnimi(!!) sodobnimi plesnimi ritmi!

Miles dirigira, med tem ko Gau na glavo obrača njegove rife iz skladbe So what(in ostalih), ter s tem naslovom upraviči Milesu, da se tudi s tako legendarnim albumom seveda to sme početi, med tem ko vrtinči in prekopicuje njegove ideje, ter vmes preskoči še na saksofon John-a Coltrane-a in Julian-a Cannonball-a Adderley-a, kjer nam spet postreže s svojimi variacijami in lastnimi inspiracijami!

Vmes mu Miles s strastnimi gibi jazz dirigiranja, ki ga po svoje izumlja, nakaže prehod na klavir in med tem ko Gau teče, se že odloči, da bo solo v svetlem in poskočnem stilu Freddie-ja Freeloader-ja in tukaj slišimo Galovo virtuoznost, kjer note poskakujejo in veselo poplesujejo, kot v Freeloader-ju, a hkrati skozi hitre in še hitrejše vzpenjajoče frazice začutimo še energijo beata, ki je pod solom in spet se znajdemo v poudarjeno groovy atmosferi, ki je poleg Milesovega dirigiranja,ki hoče nekaj novega, ključni nosilec svežine, ki naredi osnovni premik od zgolj oponašanja albuma Kind of blue, ki pa se seveda tukaj ne ustavi, ampak preko beata naredi vse polno ustvarjalnih iskric, ki dajejo skladbi svežino, upravičijo njen nastanek in vsekakor tudi potrdijo, da je Galova drznost, kot pri skladanju za orkester, povsem upravičena in brez nepremišljene hrabrosti!

Klavir po solaži nadaljuje z nekoliko bolj opazno podlago, instrumenti, več klaviatur, se prepletajo, kontrabas seveda noro groova že ves čas(tudi začne skladbo na zelo Kind of blue način) in ker nimamo slike, le ton, ne vemo kako ga Gau uspe igrati istočasno z vsem ostalim, a morda mu pomaga celo Miles, pa čeprav dirigira in ni kontrabasist!

Trobenta se spet razživi in ponese skladbo v nov filing, še bolj vesel! Potem pa spet otvoritveni rif in potlej elektronski ritem počasi pojenja, ko Miles umiri dirigentsko palico in kar on namesto Gala počasi ugasne ritem in več kot zadovoljen s predstavo, oddirigira še zadnjih nekaj not, kjer se še bolj spomni svojega albuma, ki je brez tega beata in kjer pogosto zaznamo ‘nekakšno modro’ žalostno občutje, ki je kar nekako moralo končati skladbo Gruvito ergo sum, ki tako na koncu povzame tiste bolj žalostne, morda bi lahko rekli deževne trenutke, albuma Kind of blue!

Gau se je dodobra potrudil in spet prepričal in to s poklonom izvrstnemu avtorskemu jazzu, ki mu je dodal svoje domislice povzete iz njegovega avtorskega jazza, pop-rocka in groovy elemetov! Ja kdor si upa si upa, a le kdor si upa, ve kaj dela in naredi izvrstno skladbo, je Gau Gjurin, ter mu uspe, pa čeprav je cilj poklon Miles-u Davis-u ali aranžma za simfonični orkester!

Studijska verzija, posneto 2008-2012, izdano na albumu Duša in telo, december 2012:

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
21.12.2013

Peripatetika

Zapisano pod Družbena kritika, Humor avtor: samokodela

  • Share/Bookmark
21.12.2013

Pal-Ačino

Zapisano pod Humor avtor: samokodela

  • Share/Bookmark
20.12.2013

John Lennon: Imagine

Zapisano pod Glasba avtor: samokodela
YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark