Arhiv za mesec April, 2014

19.04.2014

Posodi mi jűrja in Vlado Kreslin – Sanje so večne (Ugasnite luči)

Zapisano pod Glasba, Vlado Kreslin avtor: samokodela

Kako neverjetno lepa pesem!

YouTube slika preogleda

BESEDILO:

Vabi me reka in modro nebo,
veter nemirni mi svojo ponuja roko.
Prosi me angel, ki ve za vse to,
dan se prebuja in trave čarobne cveto.
Jaz pa ne morem brez tebe več tja,
strah me je tiste samote na klopi za dva.

Nisem še kamen, ki mrtev leži,
v meni spi ptica, ki misel jo nate zbudi.

Ptica mojih želja, bela vrana srca.

Pridi vsaj enkrat, poglej me v oči,
beri mi z ustnic, prisluhni utripu krvi.
Vzemi dotike vsaj moje nazaj,
sanje so večne, z njimi potujemo v raj.

  • Share/Bookmark
18.04.2014

Led Zeppelin : Ten years gone-live

Zapisano pod Glasba, Led Zeppelin avtor: samokodela

Neverjetna verzija komada Ten years gone iz dne 23.6. 1977, v Los Angeles forumu, skupine Led Zeppelin, z naravnost neverjetnim, vrhunskim jamom na koncu! Super! Plant je zelo zabaven na začetku, Bonham pa mu načrtno malo nagaja z bobni! Komad traja do desete minute, potem še aplavz!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
18.04.2014

Nacistična propaganda

Zapisano pod Družbena kritika avtor: samokodela

Pisal sem že, kako so ceneni dokumentarci o nacizmu na ameriških programih, v bistvu propaganda nacizmu! Takšen vtis človek dobi še posebej, ko vidi, kako na koncu oddaje o nemškem super letalu, angleški strokovnjaki navdušeno govorijo, kako to letalo nikoli ne bo pozabljeno in kako izjemno je in potem vsi vzhičeni poudarjajo, koliko trpljenja in smrti je povzročilo! Res bedne oddaje, ki pa jih določeni ljudje radi gledajo, saj je nacizem za marsikoga še vedno vabljiv, ker deluje po principu, da prodajajo ljudem, da so nekaj posebnega(izbrano ljudstvo), da je, oziroma bo cel svet njihov in da bodo drugi delali namesto njih! Groza! Kdaj bo človeštvo vsaj približno pustilo, vsaj največje neumnosti za sabo!?

  • Share/Bookmark
16.04.2014

Analiza skladbe Gala Gjurina: Poglej ven, dežuje

Zapisano pod Gal Gjurin, Glasba avtor: samokodela

Dežuje, dežuje! Lahkoten aprilski dež, na katerem bi lahko kar stali in vpijali svežino, svežino svetlo temnih akordov, električnega klavirja Fender rhodes, ki zveni tako zelo pristno, ko se nenadoma preko njega začne energično zvijati rif električne kitare, kakor hudournik, ki se vendarle zgodi, ko teče tam nekje proti luži, da ustavi delavne mravlje, ki zelo natančno vedo, kaj je prav in kaj se ne sme, med tem ko svobodne ose letijo vsaka v svojo samotno, popotniško smer in s svojimi želi varujejo svojo svobodo in gnezda, ki so samo v srcih, saj jih ta vrsta os ne gradi! Ostre in pogumne morajo biti, če hočejo biti svobodne in ljubezen morajo dati, če naj ostanejo! A kmalu spet pride le lahkotnost dežja in vse te rože na dnu, so kakor tople, mehke čebele, ki v sožitju z delovnim, dobrosrčnim človekom, v zelo odgovorni svobodi, ustvarjajo vsak dan novo revolucijo, na področju zbiranja medu heh, vsak dan novo drevo, grm, roža heh! Prav tam na dnu vsega, se skriva toliko lepega, novega, nebeškega! In med tem ko spremljevalne vokalistke končujejo skladbo, s svojimi svilnatimi glasovi duše, v videospotu gospa najde rožo, ki jo je posebej zanjo naredil njen vrtnar in v vsej tej lepoti, lahkotnosti in hkrati osamljeni teži ljubezenskih zvokov, božajočega petja tihih in glasnih glasov, se ta roža zdi tako lepa, prava in neumetna, kakor je pravo srce vrtnarja, ki jo je zanjo naredil! In ko skupaj sedeta na klopco, nekje v daljavi v drugem kraju, še slišimo jazzy bobne, kakor detla, ki kljuva tik pred temno nevihto in kmalu bo na dnu tisoč tož, ko se tako zelo vlije, da bodo rože pod vodo, v smaragdni poplavi, kot bi rekel Gau, kakor koralni greben na dravskem polju! In ko bo dan in spet bom sam, bom lepil tisto kar pada z neba in žal mora padati, toda vsak dan znova vzleti tja gor, proti nebu in se zlepi tudi brez moje pomoči, a jaz lepim vso to preteklost, ki ne bo nikoli več takšna kot je bila, ali bi lahko bila, a kmalu vzide nova, povsem nova, rojena iz hrepenenja preteklosti, v nove, svetle, sončne prihodnosti! In sončen, zlat saksofon zaigra vso lepoto dneva in vse kar je najlepše, veselo in srečno!

Studijska verzija, Gal in Galeristi, album Fetiš, posneto februar 2006, izdano januar 2007:

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
15.04.2014

Jože Udovič: Mala nočna glasba

Zapisano pod Moje življenje, Poezija in proza avtor: samokodela

Ljubezenske pesmi s primerami iz narave pa že dolgo nisem napisal in niti slučajno ne bi znal tako dobre, tako da je ta več kot primerna!

Zvezde, črički neba,
so pele na travniku noči,
ko se je bližala,
šla je mimo gorečega grma,
njen korak je odmeval
v dolini meseca
in njeno srce
bežeča lastovica.

Prihajala je v obleki,
Spleteni iz drobnih ptičjih glasov,
v čevljih iz steklenega vetra.

In prižgala je sveče
in spremenila me je v otroka,
v vrtnarja, v popotnika,
v glasu ji je drhtela bela vrtnica,
njene oči so bile
temni žafran z zlatim prahom
in njeno srce
bežeča lastovica.

  • Share/Bookmark
14.04.2014

Mislim nate

Zapisano pod Moje življenje, Poezija in proza avtor: samokodela

Res ne razumem tega,
zakaj toliko mislim nate!
Tvoj obrazek mi je toliko pred očmi
in sanjam kako s teboj hodim skozi park,
te držim za roko, se zagledam v tvoje velike,
rjave oči!
Tvoje besede so me zmeraj božale,
ko sem bil blizu,
v kratkih, a ne bežnih srečanjih,
ko sva se čutila,
ko si morda čutila del tega,
kar si včasih tako želela od mene,
da bi storila karkoli, da bi me imela!
In fantje, ki so te imeli radi,
so dobri ljudje kot ti
in ja poznam te, poznam,
slabih stvari pa nočem vedeti,
naj jih sam zaznam,
mogoče pa jih več ne bo,
morda se zlijeva tako zelo!
Ampak ne vem če te dovolj poznam,
si me želiš, pričakuješ,
ti ni mar,
ali nastavljaš past,
ki jo bom sprožil sam!?
Ne, ne, pasti gotovo ne bom sprožil,
zdaj se takim znam ogniti!
S to pesmijo sem si vzel del intime,
a ne pravice misliti te,
kajti mislim ti le dobro,
v mojih sanjah o tebi
in glasba ki se me dotika,
je zmeraj, naj sem bil še tako zaljubljen,
povsem preglasila podobe!
Tebe pa v zadnjem času,
nenehno vidim živo v moji duši,
tvoj prelep obraz, oči,
vabljivo telesce elegantne srnice
in ne, nisi privid,
resnična si,
a nekje daleč, daleč!
Še nikoli se mi ni vse to tako močno zgodilo!
Pomlad je in ti si varna v moji duši!
Si zaljubljena!?

  • Share/Bookmark
12.04.2014

Humoristični skeč: Bajalica

Zapisano pod Humor avtor: samokodela

Z bajalico povsem brez ostalih pripomočkov najdem vodo! Večkrat! Skeč traja minuto!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
10.04.2014

Vlado Kreslin: Pikapolonica

Zapisano pod Glasba, Moje življenje, Vlado Kreslin avtor: samokodela

Moja verzija Vladove Pikapolonice! Pri aranžmaju sem spet v veliki meri sledil originalu, včasih mi je to res finta, ko gre za res dober aranžma!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
10.04.2014

Diplomsko delo

Zapisano pod Humor avtor: samokodela

Napisal bom diplomsko delo na temo ‘Ali konji zgledajo bolj inteligentni, ko se smejijo!?’

  • Share/Bookmark
9.04.2014

Teenager gre spat

Zapisano pod Poezija in proza avtor: samokodela

Nadaljevanje prejšnje pesmice:

Teenager gre spat,
utrujen od desetletij modrosti,
da si odpočije od družbe,
nikoli odrasle!

  • Share/Bookmark