30.06.2014

Babica

Objavljeno v Moje življenje, Poezija in proza avtor samokodela

Vsak dan si zame tam in ženska si,
ob kateri čakam drugo ljubezen,
in včasih verjamem,
da vse kar čutiva, si poveva,
mora biti veliko lepše,
kot vse kar ustvarim v studiu,
pod tvojo kuhinjo,
na katere tleh so zapleteni vzorci
tvoje ljubezni, dobrote,
jadikovanj, negodovanj in obremenitev!
A vsak dan si tukaj zame
in včasih sem mi zdiš tako zelo lepa in mlada
in ob tebi se učim strpnosti,
zares mirnega odnosa z žensko
in včasih mi je hudo,
kako so z leti tvoja velika čustvenost, delavnost,
kuhanje in dobre rojstne dnevne torte,
kako je vse to v meni malo zagrenilo,
kakor da čutim,
da so bile moje najtrpkejše ljubezni,
precej dolgo je že tega,
tudi odsev tebe,
če odmislim vso to dobroto,
ki mi je zmeraj dala toliko dobrega,
mi pomagala od zlih, k dobrim ženskim rokam!
In med tem ko moja preljuba, predobra mama,
samo še tiho v grobu spi,
med tem ko tvoja sestra,
ki me je prav tako pestovala v otroštvu,
samo še tiho leži,
si ti še zmeraj tukaj,
babica moja,
včasih sem tako osamljen,
da kdaj z vsem srcem začutim,
da si ženska!

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.