28.07.2014

Skupina Kvinton

Objavljeno v Glasba avtor samokodela

Kvinton so gotovo najboljši in najbolj prepoznaven ptujski band, najžlahtnejše kar je ostalo od stare generacije, ki se je družila in ustvarjala na Muršičevi, med drugim tudi zato, ker se ustvarjalci niso ustavili zgolj pri trših zvokih in takšnem, ter drugačnem rocku, ampak so primešali marsikatero zvrst, glasbo pa tudi dovolj umirili in hkrati seveda zdinamizirali in zmelodizirali, da ji lahko rečemo glasba v veliko začetnico!

V živo znajo biti dovolj energični, s kar tremi kitarami, pa znajo ustvariti zelo dodelan in poln zvok, od tega sta dve ritem kitari pomemben del, solo kitara pa domiselno in hkrati blues rockersko dopolni glasbene želje starih rockerjev, mladih src! Harmonika dodaja žlahtnost zakajenih šansonskih klubov ali kakšnega starega lokala sredi mesta, kjer so se morda včasih zbirali nekateri posebneži, ki se med drugim pojavljajo v njihovih pesmih in ta besedila, so se me zmeraj še posebej dotaknila! Harmonika večinoma zveni mehko in se zliva s pevčevim mehko, ostrim, raskavim glasom(le koliko Havank je skadil? ;) ), kjer barva skozi povsem spontan izraz, nadomesti volumen in razpon vokala, za vso ostalo dinamiko, pa kot rečeno poskrbijo člani benda in melodije, ki na trenutke dosegajo celo velikega Kreslina ali Tom-a Waits-a. Ko se občasno pridruži še prelepa violina, lahko po licu steče še kakšna solzica, med tem ko gledamo doživet in občuten videospot in čakamo nov, čudovit dotik ljubezni ali še prvi ali karkoli, kar čakajo vsakovrstni ljudje iz njihovih pesmi o življenjskih zgodbah ali pesmi o ljubezni, ki je zmeraj nekje blizu, pri dobrem, srčnem bendu.

Besedila so lepa, lirična, v verzih lahko čutimo dušo, ko nas nekdo prebudi sredi slovesa, nam da ljubezen, ko več skoraj nimamo kaj upati, solo kitara in violina, pa nas spomnita celo na Kreslinovo Generacijo ali kakšno Mlakarjevo En glaž vina mi dej. Zvok bobnov pa včasih težji, včasih žlahtno folkerski in včasih podrobno dodelan, kot po večih urah divjega rockanja in vaje na Muršičevi! Tudi malo mlajša generacija smo bili kdaj tam in čeprav si kdo od nas morda ni upal za mikrofon, pa četudi ti tam nihče ni zameril, če bi bilo kaj narobe, smo tam čutili svobodo in ustvarjalno energijo, pa tudi različne žalostne in srečne zgodbe. In pesmi Kvintonov imajo v sebi tudi vse to in nam dajo dotik ljubezni, ko se nam zahoče dobra glasba! In potem izvisimo, kjer se spokojnost deli, ker iščemo nemir in dandanes, ko vse več ljudi izvisi, upajmo da jih čim več najde srce in da gremo proti Njej, proti ljubezni, da če se že vse več ljudi tako ali drugače izgubi, da še najdejo pot k dobroti, kozarčku rujnega in ko se bog lahko včasih od srca nasmeji, je to gotovo pot proti dobremu, ko ne vemo kam gremo in ko kak zgubljen posebnež z biciklom, celo pade v njihov videospot!

Kvintoni seveda nikoli niso pozabili, da so ptujska skupina, skupina dravskega in ptujskega polja in predvsem niso nikoli pozabili, da so zares odličen band(in ker jih poznam, vem da si tega gotovo nikoli niso mislili) in nikoli niso nikomur prodali svoje glasbene iskrenosti in večplastnega zvoka, kjer bobnar prisluhne vsem tem plastem in kjer glasbeniki čutijo hripavega pevca kot rockerji , kot ljudski godci in kot prijatelji, ki so prežurali in se spremljali skozi mnoge noči in so nekako našli svojo pot, se začutili in skupaj pretrpeli in se predvsem presmejali skozi svet in tako niso umrli v snegu kot eden izmed posebnežev, katerem pesem, se me še posebej dotakne. In ko smo zelo žalostni in nas je strah, pride smetiščni Vilko, ki je živel zunaj, brez doma, v smeteh in na koncu zmaga smeh, pa čeprav Kvintone skrbi zanj, da je gotovo včasih žalosten in med tem ko nas začara solo kitara, ki najde navdih pri klasičnem rocku, nam je malo hudo, da niso več časi, ko so Kvintoni začeli, časi boljši za glasbo! Borimo se za te čase!

Hvala Kvintoni, za vso to krasno glasbo! Vi najbolj držite ptujsko glasbo pokonci, ne predajte se, ostanite odlični glasbeniki in prijatelji, kajti vaša glasba je kot najbolj pristen in iskren film in to z glasbo, ki poraja resnične podobe vseh čustev življenja in seže do srca kot razirklinga in zaceli kot glasba! In vsekakor ostanite avtorji, kajti prav v tem je smisel umetnosti in le tako boste ostali najboljši zgled, kaj je odličen ptujski umetnik!

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.