24.11.2014

Koncerta Čedahučijev in Gala Gjurina

Objavljeno v Gal Gjurin, Glasba, Moje življenje avtor samokodela

V soboto je nov album, predstavljala skupina Čedahuči, ki je ponovno nastopila tudi včeraj, z Galom Gjurinom v Dravogradu in oba dogodka, sta me v nekaterih detajlih povsem enako navdušila, dodatna navdušenja pa bom pokazal še ta teden, ko zagotovo napišem zapis, o torej novem albumu Čedahučijev, ki so ga predstavili v etno klubu Zlati zob, v Ljubljani!

Sam prostor, kakor je že v precejšni meri zasnovan, me je spominjal na kakšen ameriški maturantski ples, nostalgijo, za katero sem v bistvu vesel, da je nisem doživel, Čedahučiji pa so tako zelo anti ameriški, da mi je bila ta asociacija vendarle zelo prijetna! Po tleh so ustvarili preprogo iz jesenskega listja, ki je spominjalo na šolo življenja, pa tudi na zgodbe o odhajanju, kot je podnaslov njihove plošče Severnica, kajti tam daleč na severu , je listje že zakril sneg in Čedahučiji s svojim pristnim in lepim zvokom, spet spravljajo zelene listke na drevesa.

Atmosfera je bila zelo lepa in intimna, še posebej lepo so se podale modre luči, frontman in kar je bolj važno, avtor, Blaž Učakar in vsi ostali, vključno z dodatnim bobnarjem Jakom Mačkom , ki je dodal še nekaj bolj rockerskega pridiha, ki je v živo zmeraj dobrodošel, so odlično čutili publiko, tudi improvizirali in se podali v višine in nižine, višine glasbe, ki jo brez zadržkov podpirajo najuglednejša imena, slovenskega glasbeno radijskega dogajanja! Zelo lep akustičen zvok, podkrepljen z dodatno ekipo krasnih godal, ter električne kitare in nežnega glasu back vokalistke, vse to je pričaralo večer, v katerem so Čedahučiji razdajali svoj premišljen in dodelan akustičen zvok, ki se iz pesmi v pesem, sicer resda ne spreminja tako zelo, toda je dovršen, kot morda pri kakšnih ptujskih Kvintonih in kar je še morebiti takšnih, ki se toliko potrudijo in vendarle niso takšni ekstremni talenti kot Gau Gjurin, ki zelo raznoliko sproducira in zaigra prav vse sam , tudi ritme in bobne! Besedila so poetična in se prav nič ne ozirajo, na kakršnekoli poceni sodobne trende, občasno pa tudi presenetijo z izjemno metaforiko, ki spet pokaže na nujnost poeta v tekstopiscu, poeta ki čuti in razume, če hoče ostati kvaliteten ustvarjalec v okolju, ki se mu ne da izogniti, ampak ga je treba dojemati in izpeti skozi besedila!

Na Galovem koncertu v Dravogradu, je bilo izjemno vzdušje, Gau je dvorano napolnil z izjemno pevsko in instrumentalno energijo, kar pa mu seveda ne bi uspelo, brez toliko ljudi na odru, vključno z orkestrom Cantabile, ker so vsi vložili vso svoje znanje in trud, da je koncert odlično uspel! Tadej Vesenjak je spet navdušil tako s pesmijo, kot tudi z odličnim vicem,ki je imel družbeno kritično noto! Rudi Bučar je bil izjemen na tenorskem vokalu, Ansambel Donačka, pa je odlično odigral Galovo skladbo in se izkazal tudi s svojo pesmijo, kakor se to počne v stilu, sodobne narodnozabavne glasbe, ki je precej zapustila poti Avsenika in drugih legend. Z Galovim snemalcem Simonom, sva tudi posnela kratko izjavo, saj bom udeležen v dokumentarcu o orkestru Cantabile in vesel sem, da sem lahko delil svoje misli o prijateljih! Po koncertu sem se pridružil prijateljem, na mini koncertu v predverju, kjer je ostalo nekaj publike in kjer smo skupaj zapeli in se veselili! Ko je publika odšla, smo še spili kakšen kozarček in razpravljali o čustvih in vrednotah v glasbi in se najbolje počutili na koncu, ko smo vse to kar smo povedali, tudi povsem v najgloblje dno duše čutili, ko smo namreč zapeli! Hvala prijatelji za čudovit večer, kajti kjer je dobra glasba, je tudi dobra družba in komu se človek lažje pridruži, v času vse večje izgubljenosti sveta, kot takšnim dobrim ljudem, ki jih v življenju zanima le to, kako bi čim bolj skozi vsako svoje dejanje, bili soljudem prijatelji!

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.