Arhiv za mesec Junij, 2015

15.06.2015

Tisti bejli grm

Zapisano pod Glasba, Moje življenje, Poezija in proza, Vlado Kreslin avtor: samokodela

Ljudje, ki se dobro razumejo, že desetletja delajo odlične pesmi, a tudi zmeraj boljše! In četudi niste fan, veste da vam te pesmi, vsaj včasih, sušijo solze in vam pričarajo nasmešek, Vlado se zna z veliko kvaliteto, dotakniti duš mnogih ljudi!!
In ta pesem je v inspiracijo vsem ljudem, vsi bi se zmeraj lahko še boljše razumeli, sebe, druge in se kontrolirali na realnih tleh, ko se nismo mogli!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
15.06.2015

Predavanja

Zapisano pod Družbena kritika, Moje življenje avtor: samokodela

Naša profesorica za slovenščino, v srednji šoli, je imela včasih navado reči, ‘nekaj sem še hotela reči, pa mi je izpadlo!’ Glavno, da nas je razumela! ;)

  • Share/Bookmark
14.06.2015

Literarna recenzija: Aleš Šteger: Odpusti

Zapisano pod Družbena kritika, Poezija in proza avtor: samokodela

Knjiga Aleša Štegra Odpusti, je stilistično vrhunska in izvirna, ter izjemno spretno prepleta mnoge žanre in jih zapiše v zelo berljivo in navdahnjeno zgodbo, ki se dogaja okrog dogodkov EPK, v Mariboru, leta 2012! Pri sporočilnosti, gre še posebej pohvaliti pomen odpuščanja, v luči dejstva, da vsak vsaj malo greši in da je prav odpuščanje tisto, ki vedno znova vsaj olajša, prav vsako situacijo! Ne moremo pa mimo, sicer dokaj tipične lastnosti sodobnega avtorstva, v tej sicer netipično izvrstno napisani knjigi, v izvrstni zgodbi, o dveh psihopatskih detektivskih morilcih, ki sta se na najslabši možni način, lotila reševanja mesta, z odstranitvijo tistih, ki bi naj v skoraj kriminalni organizaciji, iz ozadja vodili mesto. Problematičnost romana, je vezana na pomanjkanje tega, kar so tako dobro znali, stari mojstri prejšnjih stoletij, vse do Shakespeara in sicer pomanjkanje stališč in sporočila, ki sploh ne rabijo nujno, vsebovati moraliziranja! V svetu, kjer je vendarle toliko lepega in toliko dobrih ljudi in kjer še zdaleč ni vse obrnjeno na glavo, bi tako bilo lepše brati, zgodbo o pisatelju Štegru in kako se je s svojo vsekakor izjemno umetnostjo in še parimi kolegi, znotraj mreže mnogih povprečnih, neorganiziranih in tudi koruptivnih, boril za take in drugačne presežke! A beremo zgodbo, ki se prav s pomočjo prvin znanstvene fantastike in trilerja, ter z monologi mnogih, intelektualno nekompetentnih likov, izogne skoraj vsakršnemu stališču in ki prav z univerzalno idejo odpuščanja in preostalimi prvinami zgodbe, z nami deli, urbano divjino sodobnega časa, jo zgolj spretno popisuje in dodaja, da so dejstva pač dejstva in da je najbrž najbolje napisati temačno, kakor črnilo temno zgodbo, kjer izključno z elementi vsesplošne zmede, povprečnih in podpovprečnih umetnikov, slabe organizacije, korupcije in seveda z elementi izvrstnega pisanja, bralca zvabi v zgodbo, v kateri lahko sicer uživa, z vidika čistega bralskega užitka(bralcev bo zaradi mnenjske neopredeljenosti, tudi nekaj več), a hkrati če refleksije ne naredi sam, dobi zgolj vtis, o vsesplošnem nametavanju podob življenja, kakor bi po avtorjevem opisu naj bilo, prav nobenega presežka pa v smeri tistih ljudi, ki se jih človek še razveseli in pri katerih nas ne skrbi, da so neki zakotni zahojenci, tam na koncu hodnika, po koncu otvoritve kakšne razstave, ki se bodo kmalu spet posvetili svetu dima in laži! In čemu sploh potreba po refleksiji!? Odgovor in potrebo po tem, nakaže avtor sam, saj so problemi EPK-ja, ves čas glavna tema, a zgolj v smislu, tako se vrti ta svet in prikažem vam lahko le slabo(to sicer ni nujno problem, če je ustrezno komentirano), ker kaj drugega, razen par ljudi, z mano vred, ki se zelo trudijo, pač ni! Je res še tako malo takšnih ljudi!? Med umetniki, jih ni ravno veliko ja! Nasploh pa gre vsekakor bolj za razkorak med tistimi, ki državo vodijo v svojo korist, kot pa za precej veliko količino državljanov, ki so pošteni in bolj ali manj pametni, a v takih razmerah težje funkcionirajo in jih ne znajo urejati z vrha države, kajti nekatere stvari je definitivno, treba urejati sistemsko, kot nam je jasno nakazal divji kapitalizem. Knjiga nam tako vsekakor poda možnost čim močnejšega, notranjega miru, s poudarjanjem pomena odpuščanja, pa čeprav ne takšnega, kot ga izvajata protagonista zgodbe, ki sta ubrala najslabši možni način, njun fantazijsko in seveda hkrati, nemoralno naravnan um, pa skozi knjigo, dodatno relativizira družbeno realnost, ki zgolj zaradi relativnostne teorije, takšna sploh ni! A kdo hoče, sploh v teh časih družbenega aktivizma, posebej veliko notranjega miru, zdaj ko je svet informacijsko povezan, ko poznamo vsak njegov kot in ko smo preizkusili že vse in ko iščemo solidarnost, ter čim bolj kvalitetno sobivanje! Niso časi, ko svet posebej potrebuje odlično napisane zgodbe, sploh pa takšne, ki sporočajo le o vrtincu, ki pustoši vse za sabo. Družbeno angažirano pisanje, je edino kar lahko odnese vrtince in nas pripelje v boljši jutri!

  • Share/Bookmark
14.06.2015

Zahvala

Zapisano pod Moje življenje avtor: samokodela

Hvala prijatelj Matjaž Žula, za včerajšnje druženje, za nasvete o puncah in za vso srčnost in prijaznost! Nasveti so bili sicer precej preprosti, ampak izrečeni z izjemno srčnostjo, skrbjo do sočloveka in pozitivno energijo! Kaj takšnega nisem do te mere, doživel že zelo dolgo od kogarkoli! Hvala!

  • Share/Bookmark
11.06.2015

Siddharta: Male roke

Zapisano pod Glasba, Moje življenje avtor: samokodela

Moja priredba Siddhartine skladbe Male roke! V kiticah je pod vsakim verzom, kitarski citat, iz vokalnih melodij, različnih skladb! V refrenu pa je tudi vokalni citat!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
9.06.2015

Recenzija RTV: Mama je ena sama

Zapisano pod Družbena kritika, Film avtor: samokodela

Druga polovica te super recenzije, ki so jo avtorji filma, tudi sami objavili, na svojem fb, odlično opiše film! Ker gre pač za film, ki zgolj dokumentira neke situacije, jih nenatančno posplošuje in jih ne reflektira dovolj poglobljeno, da bi kaj povedal o njih in potemtakem nenatančno cilja kar na vse ljudi, kar se zgodi, ker ne zadene bistva in ne opredeljuje vsebinsko in natančno! Če hoče film res kvalitetno obdelati takšne ljudi in dobiti tudi boljše recenzije, brez da zgreši bistvo in zajame morda tudi ljudi, ki ne sodijo med takšne osebnosti, mora biti drugače koncipiran!

https://www.facebook.com/359950810707140/photos/a.360013750700846.74938.359950810707140/824433837592166/?type=1&theater

  • Share/Bookmark
9.06.2015

Slavoj Žižek

Zapisano pod Družbena kritika avtor: samokodela

https://video-bru2-1.xx.fbcdn.net/hvideo-xft1/v/t42.1790-2/11423825_10152944782263527_1235702312_n.mp4?oh=f2c25073026042b39f2404b15a32ac34&oe=55776D82

Skrajni čas je, da sem bolj podrobno obdelal kakšne Žižkove nagovore, ker sem sicer že kdaj kritiziral, ampak ne podrobno ali pa zgolj v kakšnih komentarjih na blogu, pod članki o psihologiji! Se mi ni zdelo tako nujno, ker ga že celo na wikipedii, prav fajn skritizirajo!

Začetni dve ideji, da se pri internetnem datetanju, ljudje koncentrirajo na to, kako se bodo predstavili, to velja tudi direktno, še posebej, če se osebi ne poznata! Tudi tam se človek deloma koncentrira na to, kako se bo predstavil, važno pa je, da se predstavi iskreno, je pa res da je tam direktni fizični kontakt, oziroma bližina, lahko je težje! Glede primera, ko pa pove fant svoji punci, da če bi par kil shujšala, bi bila popolna in s tem definira in čuti popolnost in večjo privlačnost, oziroma bi potem ugotovil, da tudi tisto ni popolno, to je brez veze in primer, ki se ga ne da posplošit ! Predvsem pa, če si pameten, veš da je brez veze mislit, da je kdorkoli kdajkoli popoln, razen če tako redefiniraš pojem, da ima morda nek smisel!

Pol tudi brez veze naklada! Osebnost je kombinacija tega kakšni smo in kontrole ja in vedno se na nek način zavestno prezentiramo pred ljudmi, , ampak ne strinjam se, da gre za to, da je vsak totalna zver, ki se kontrolira, mislim da je vse ena celota, ampak procent ljudi, ki bi v določenih okoliščinah počeli precej ali zelo problematične stvari, je precejšen ja!! Se pa strinjam, da so lahko trenutki jeze na nekoga, pri marsikom zelo kontrolirani in s časom zelo dodelani in učinkoviti, to se mi zdi zelo dobro povedano! To pa tudi ni treba, da se kolegi dobijo in najprej vse preklejejo, boljše sproti kaj zaklet, če je primeren moment! Pa da je to popoln zmenek, da se v ozadju umetni penis in vagina nategujeta, onadva pa se pogovarjata in potem doživita še super seks!? Ha? In kako točno pripomore tisti začetni del k temu? Lažje se pogovarjat, če umetni objekti seksajo zraven njiju!? Se temu fantu in punci, sploh ni za pogovarjat!? Zakaj se potem pogovarjata!? Le zato da bosta seksala in sta torej umetni penis in vagina simbol za to, da že med pogovorom mislita le na seks? Seveda mislita tudi na seks, ampak komunikacija je pri človeku prisotna deloma tudi sama po sebi, le zato da ljudje komunicirajo v prostem času in zato da se spoznajo, če so pravi drug za drugega, ne pa izključno zato, da bo pripeljala do seksa!

  • Share/Bookmark
8.06.2015

Filmska recenzija: Ex machina

Zapisano pod Družbena kritika, Film avtor: samokodela

V sci fi drami, Ex machina, se skozi vabilo ekstremno bogatega kapitalista, ki na svoj dom povabi enega svojih delavcev, odpirajo premnoga filozofska vprašanja, saj skozi ta primarni vstop, raziščemo tako dušo človeka samega, kot dušo prodanega kapitalista, inteligenco, umetno inteligenco, ljubezen, moralo, spoznavanje in intimo, ter izjemno globoko odkrivamo, kaj je ljubezen, dobrota, zaupanje!

Obiskovalec , se preko žrebanja, znajde v domu zelo bogatega kapitalista in kmalu izve, da ta lastnik megakorporacijske računalniške firme, v kateri dela, ustvarja umetno inteligenco in mora zanj preizkusiti, kako dobro mu je to uspelo, oziroma, če mu je sploh. Caleb naj bi skozi sedem srečanj z robotko, ugotovil, ali je Nathanu uspelo ustvariti pravo umetno inteligenco. Film nam pričara pravo vizualno Kubrickovsko srhljivost, kot tudi nekaj elementov filma Superman III, kjer je mnogim (otrokom), ostal v spominu prizor, ko računalnik povleče vase, sodelavko zlobneža in jo spremeni v precej strašljivo robotko!

Ko se začneta spoznavati, vse skupaj poteka precej formalistično, a vendarle deluje srčno in kljub začetnemu občutku, da gre za bolj nerodno inteligenco, se pogovor kmalu sprosti in besede stečejo. Caleb se trudi, da jo začuti kot osebo, da začuti tudi zaupanje, Ava se mora truditi še bolj, ker ve, da Caleb tehta njeno zavest, če se seveda zaveda sama sebe, čuti da bi rada opazovala ljudi na ulici, jih začutila med odločitvami, šla z njim nekam drugam, na srečanje, oba se trudita povezati vse bolj, on ker ve, da ona morda ni oseba, a si želi spoznati, da je(kot si vsi želimo spoznati čim več oseb, z veliko začetnico), ona še bolj(če ni le simulacija inteligence, če je sposobna ustvarjati nove jezikovne in miselne vzorce, iz kaotičnega reda), ker ve, da on ve, če ve, da je zavest, kar nas povezuje, zavestne pa nas dela to, da se dovolj zavedamo pomena sočloveka! Ljubezen zelo inteligentnih, pa je prav ljubezen z zaupanjem, ki se trudi do konca moči , predvsem za tistega bližnjega, ki vrača ljubezen! Odnos med njima postaja vse toplejši in prijateljski, a v hiši bogataša, prihaja do nenavadnih izpadov elektrike in med enim od njih, Ava Calebu pove, naj Nathanu popolnoma nič ne zaupa, potem pa se elektrika že vrne in Nathan ju spet lahko, opazuje na ekranih! Caleb Nathanu to zamolči, pa čeprav ne ve, ali je vse del preizkusa ali ne! V naslednjem srečanju, se začne med Calebom in Avo, spletati telesna privlačnost. Caleb sprašuje Nathana, ali je Ava sprogramirana, da ji je všeč in Nathan ga prepričuje, da je nekje vmes, da se kar dogaja, kar se dogaja, nekaj je določeno vnaprej, nekaj pa ne in da je to tudi le Calebova nesigurnost, ker si želi, da bi ji bil res všeč in mu zagotavlja, da ji je res in morda ga zavaja, želi mu predstaviti seksualnost, kot zabaven nov element v preizkusu, a večplastnost situacije se poveča. Začnejo se pojavljati občutki, da gre morda za zlobnega kapitalista, kateri tako radi zlorabljajo tudi seksualnost, za manipulacijo!

Caleb tako nadaljuje svoja raziskovanja in skuša ugotoviti, ali Ava čuti svet, kakor bi o barvah sveta le brala, ali kakor bi jih čutila, doživljala! Odpirajo se vprašanja, kdaj točno je zavest zavest, ko le doživlja, ali ko kakor najbrž tudi Ava, čuti in reflektira, a najpomembnejša je gotovo zavest kot vest, moralni čut! Zanima ga tudi, če ona ve, da jo testira, ona pa mu zaupa, da prekinitve toka ustvarja ona, da sta lahko neopazovana od Nathana! Vse skupaj postaja bizarno, kdo vodi vse skupaj, so prekinitve toka del Nathanovega načrta, razplet je ključen, a zmeraj vsaj nakazan. Ali bo Caleb doživel pomiritev od Nathana ali pa se bo moral preboriti skozi nekaj, kar nakazuje Ava, a tudi to se lahko dobro konča!

Caleb se odloči, da Nathanu poda nekaj obtožb(da ni bil izbran preko žreba, kar se izkaže za resnično), a ne najbolj direktnih, saj še zmeraj raje ne zaupa Nathanu, kar je izvedel med izpadom toka. Nathan se vse bolj izkazuje kot zloben, če mu je vse podtaknil, tudi izpad elektrike, ali še bolj zloben, če izpadov toka ne povzroča on in je v ozadju nekaj, na kar ga opozarja Ava! Vse situacije pa so zmeraj do neke mere preizkus, kako bomo ravnali, zmeraj se moramo odločiti, tudi če ne poznamo vseh parametrov!

Nathanovo posestvo je ogromno, je kakor bog, na neskončni površini, daleč od civilizacijskih problemov, kjer ni časovnih omejitev ali odgovornosti in za katerega se sprašujemo, s čim se igra in kaj počne Ava, če tega ne počne on!? Jo svobodna volja vodi, v razrešitev od boga danih problemov ali je le del božjega načrta, ki mu še ne poznamo zaključka!?

Caleb in Ava, se med tem odkrivata, z Avinimi izjemnimi sposobnostmi čutenja in intuicije, s katerimi privabi iz njega odgovore, ki so toliko globoki in večpomenski, ter osebni, da se spleta vse močnejša vez, dveh zmeraj bolj očitnih, srčnih inteligenc! Ava deluje tudi kot detektor laži, a na vprašanja o najljubši barvi in prvih spominih, želi filozofske odgovore, kar takoj pa mu verjame , da je dober človek, morda ga tako močno čuti, morda se ji tudi že mudi k naslednjemu vprašanju, kaj bo z njo, če ne opravi testa, bo izklopljena!? Deluje anksiozna, kakor da vsekakor ima zavest! Ko se elektrika spet izklopi, sta sama v intimnosti, nikogar drugega ni, kakor da vesta, kakor da Ava ve!

Z Nathanom, imata kasneje, oseben pogovor, kjer pa mu Nathan zaupa predvsem, da bo Avo najbrž zamenjal naslednji model, Caleb pa čuti do nje, vse močnejša čustva! Nathan zreducira množico vprašanj, le na to, da je zmeraj bilo vprašanje, kdaj bo človek ustvaril umetno inteligenco, ne zakaj, iz njunega pogovora in izjave o izginotju, pa se poraja vprašanje, o nevarnosti agresivnega izginotja človeštva, ko se lahko celo zgodi, da se bodo človeštva spominjali, kot se zdaj praljudi, vprašanje je le, ali zaradi Nathana, njegovih božanskih kreacij, ki nosijo v sebi njihovega ustvarjalca ali zaradi obojih, od katerih morda ne ostane nihče ali pa le roboti, nosilci vsega najslabšega človeškega, ker jim niso znali vliti dovolj inteligence, ki prinese ljubezen do vseh!

Ko Nathan spi, mu Caleb brska po računalnikih in ugotovi, da je Nathan ustvaril že polno robotk z umetno inteligenco in jih zadržuje kot sužnje, ter jih s tem hudo zlorablja, jim jemlje življenje, možnost da zaživijo, razživijo svojo različno definirano zavest! Caleb želi rešiti Avo, ki je bila programirana od Nathana, a zaenkrat izkazuje le dobre, srčne lastnosti, v pristnih pogovorih in želi pomagati drugim. Nathan je neodgovoren ustvarjalec, zlobnež, tudi zato ni čisto jasno, kaj je ustvaril, a misli da lahko ustvarja življenje in ga potem zlorablja, kot to divji kapitalisti počnejo, a Nathan in Ava, se bosta v ljubezni najbrž rešila, toda ali res mora človek pred divjimi kapitalisti, ki skoraj niso ljudje, nenehno opravljati test, da je človek, le zato, da človeštva povsem ne zasužnjijo, ti ki hočejo le veliko zaslužiti, pa četudi s sužnji, ljudmi ali roboti z zavestjo!?

Nathan, ki mu je uspelo ujeti del pogovora, med izpadom elektrike, skuša situacijo prevaliti na Avo, češ da ona manipulira njega in Caleba in da je vse del preizkusa, kakor divji kapitalist vse zvali na delavca, znotraj slabo delujočega sistema, kajti delavec se po njihovo ne trudi dovolj, če je revež in kdo ve, če sploh ima inteligenco, če pa ni lastnik! Ko Nathan skoraj prepriča Calba, da je vse del načrta, Aba spet povzroči izpad elektrike, Caleb pa pove, da je že spremenil nastavitve v vratih hiše, da bodo ujete robotke, lahko ušle!

Sledi klasičen action konec, a z mnogimi sporočili! Nathan teče po hodniku, Ava in še ena od žensk, se mu postavita po robu in čeprav sta robotki s fizično močjo ‘povprečne’ ženske, kar je verjetno eden glavnih vzrokov, za zgodovinsko nadvlado moških nad ženskami, ki na srečo vse bolj izginja, Nathana vendarle premagata in ga v boju zabodeta do smrti. Robotke, ki se osvobodijo, imajo svojo svobodo utemeljeno le s tem, da se zavedajo, dokler se niso izkazale za slabe, pa čeprav tega v filmu ne izvemo, a prav zato, lahko sklepamo le na hudo mačistično, morda tudi seksualno(robotke imajo spolne organe) zlorabo, pa čeprav zavest in svoboda zahtevata vest, ljubezen in spoštovanje in prav tega jim Nathan, vsaj v osebnem stiku, ni dal!

Zgodi se še sedmo srečanje med Avo in Calebom, ki simbolizira ljubezen, osvoboditev, zavedanje, zavest, definirano s sočutjem, ljubeznijo, vezano na najvišjo možno inteligenco, h kateri moramo stremeti, v tem praznem vesolju, kjer zmeraj svetijo luči in kjer jih zmeraj vidimo, dokler smo in brez teh luči med nami, nas ne bi več bilo! Poraja se tudi mogočna feministična poanta, kajti skozi zgodovinski pojem moškega boga, so se dogajale zlorabe, splošno družbeno in spolno suženjstvo žensk, konec filma pa postreže, tudi z radikalno kastracijo definicije moškega, kot skoraj samoumevnega ustvarjalca vsega človeškega, celo ženske, iz njegovega telesa! Ava se reši, a Caleba pusti zaklenjenega v hiši in se poda v džunglo civilizacije! Kaj lahko pričakuje?! Vendarle je svoje vrste inteligenca, potencial za boljše in slabše, sprehodi se po gozdu, na poti do helikopterja, kakor po rajskem izhodišču, a Caleba ne spusti sabo, kakor nezaupanje do nekoliko drugačne zavesti, morda do moškega ali zgolj do nekoga, ki je človek, kakor Nathan, ki jo je prizadel!? Kako bo živela v človeški družbi!? Koliko Nathanovskega ima v sebi in koliko izjemno visoke moralne inteligence, ki gotovo lahko le ljubi!?

  • Share/Bookmark
7.06.2015

Led Zeppelin: Tea for one

Zapisano pod Glasba, Led Zeppelin, Moje življenje avtor: samokodela
YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
7.06.2015

Marc Cohn: Walking in Memphis

Zapisano pod Glasba avtor: samokodela
YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark