2.07.2015

Ramble on

Objavljeno v Moje življenje, Poezija in proza avtor samokodela

Še ena taka bolj osebna, gotovo tudi ni ena mojih najboljših pesmi! Tole še objavim, potem pa vsaj pol leta ne objavim, kakšne takšne preveč avtobiografske, preproste, v bolj običajnih verzih, pa četudi reflektirane! Moje najboljše pesmi, so bile v zadnjem letu napisane, predvsem v obliki besedil za skladbe, tako da zdaj v prihodnosti pričakujte le poezijo, mojih najvišjih sposobnosti, ki pa sem jo znal pisati, tudi že pred časom!

Kako sem se trudil,
se spomniš!?
Nisem znal drugače,
kot skozi eksplozijo čustev,
preprostih besed,
truda za skupno dobro!
Lahko bi skupaj gradila,
boljše, morda slabše,
a skupaj!
Morda je bilo težje,
najti skupno točko,
ker si ti videla svoje
rdeče preproge,
jaz pa željo
po glasbenih uspehih,
da bi lahko delal za kar živim!
Če bi se zavedal, dajal pomen,
da uspehi lahko dajo rdeče preproge,
denar,
bi morda bolje videl,
kar si videla ti,
videl sploh kakšna si,
morda bi odšel,
te morda skozi zvijačo osvojil,
potlej ti pokazal še boljši svet,
mojo večno željo!
Morda bi ob tebi našel mir,
morda še prej izgorel v stratosferi,
a kako bi bil srečen,
če bi me še ti pomirjala.
Nisi vedela takrat!?
Srce sem ti dal na pladnju,
pa nisi vedela!?
Da kaj znam, kaj zmorem?!
Da imava na čem graditi!?
In kdo sem zdaj!?
Kdo je sploh karkoli, kdajkoli!?
Včasih je res težko uganiti,
a gradi se zmeraj skupaj!
Zdaj že veš, da je življenje trud,
odrekanje, pomoč sočloveku,
vzajemnost, sočutje,
ljubezen do bližnjega!?
Življenje nikoli niso limuzine,
rdeče preproge, po katerih
bi lahko hodila,
življenje je tisto drobno,
neoprijemljivo,
kar ti da nekdo potem,
ko ti pove, da te ima rad!
Življenje je nekaj,
kar gradiš z nekom,
v najbolj osamljenih trenutkih,
življenje so tisti,
s katerimi gradiš in so s tabo,
ko si še prav nič!
Zelo me veseli,
če imaš to zdaj,
če to čutiš z nekom,
a boli me le to, ko vem,
da bi lahko skupaj gradila
in da nisi iz mene izvabila,
vse kar se je iz neba talentov,
skrivalo v meni,
med tem ko si gledala,
preproge domišljavih haremov,
med zlatom prebičana,
ne da bi razumela,
da je življenje zmeraj skupno,
da dva porajata vse ostalo,
in da Ramble on ni pesem,
o epskem kraljestvu,
kjer si ti glavna in je vse le zate
in po tvoje,
ampak o ljubezni,
iskreni glasbi
in življenjski podpori, ko nekomu še ne gre!

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.