10.07.2015

Noseča v mojih sanjah

Objavljeno v Moje življenje, Poezija in proza avtor samokodela

Tam si bila,
spet in spet,
v mojih sanjah,
gola in noseča,
z velikimi, lepimi prsmi
in čutnimi ustnicami,
si drhtela v mojem objemu,
z rjavkasto kožo
in stegni, ki jih dolgo poljubljam,
da niso suha,
v pozno popoldanski rumeni svetlobi,
v tisti sobici med rožicami in bori!
A nenadoma si tako daleč,
izgledaš skoraj jalova
in zmeraj se zbudim,
preden spočneva novo življenje,
ves prepoten in streznjeno buden,
se spominjam,
kako sem si želel,
da postaneš moja žena,
a postala si le priča.
Si videla ljubezen,
nekaj na čemer je vredno graditi,
si zmožna zame,
prepričati neznanca na ulici,
naj se ustavi,
predem zapojem
ali kaj ustvarim
in ga zadržati takoj potem,
če hoče oditi!?
Si videla dovolj boja,
norosti, ki se še bori,
za skupno dobro!?
In kdo ti bo verjel,
da gredo s tabo,
nekam v lepše dni,
kjer veter zmeraj piha v pravo smer,
se ustavi in začuti vse naše strahove,
kreposti in bolesti,
ko se jim razodene,
da polagava vero v družbo!
Nekam tja,
kjer je odrešitev,
kjer si ti njegova,
ker si našla svoje srce
in kjer sem jaz pomirjen
in uravnovešen,
ker sem našel njo,
ki leti na glasbi,
ki bo zmeraj z mano,
dokler ne bo prišla,
ta ki ji da vrednost,
pa četudi le za dva!

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.