26.07.2015

Problematičnost socializma in boljše rešitve

Objavljeno v Družbena kritika avtor samokodela

Osebno sem proti socialističnim sistemom! Sistemi, ki so temeljili na ideji skupne lastnine in ideji, da vsi vodijo vse, so se izkazali kot napačna rešitev problema izkoriščanja, ter problema socialne skrbi za ljudi, znotraj problematičnosti človeštva, kjer kapitalizem persistira, deloma kot odraz najbolj skrajne oblike eksistence, kjer je vsak sam zase in skrbi le sam zase, ter ga tako zanima izključno le lasten interes in kako se bo seveda skozi izključno lasten interes, znašel med ostalimi ljudmi.

Znašel zato, ker kljub človeški sebičnosti, nikoli nismo uspeli vzpostaviti, sicer na tem mestu dokaj čudaško zveneče ideje, lastnooskrbnih kmetij, kjer bi bila ideja zverinskosti človeške narave, prignana do skrajnosti, saj bi bil res vsak povsem zase, razen ko bi šel ropat druge kmetije. Razpetost med problematičnostjo družbenih mehanizmov, ki so zmeraj razpeti med interesi posameznika in skupno socialno skrbjo, je torej neprimerno reševati z uvedbo sistema, kje so vsi lastniki vsega, kjer vsi soodločajo o vsem in si vzamejo kolikor potrebujejo. Nemogoče je namreč zaradi človeške narave in intelekta, pričakovati, da bo sistem kvalitetno deloval, če ne bo lastnik in avtor proizvodnje, dejansko lastnik, saj vendar obstaja razlog, da je prav on lastnik in avtor, delavec pa delavec, ker pač za drugo ni sposoben!

Če damo tovarne v lastništvo delavcem in tudi če jim povsem nekritično prepustimo soodločanje, se lahko sistem povsem zavozi, kot se že tudi je v preteklosti, sploh pa skozi idejo, da si vsak vzame kolikor potrebuje(kar se seveda ne zgodi) in da ima vsak zmeraj delo(in potem seveda ne delajo), saj prav tukaj pride najbolj do izraza, sebična človeška narava. Pri solastništvu in soodločanju nekoga, ki zato nima sposobnosti, idej in interesa, pridemo kmalu do propada podjetja ali celo do takšnih ekstremov, da lahko delavec, ki ima še posebej močan osebni interes, kmalu zahteva največji možen zaslužek, ker se je pač tako odločil, prihodki najbolj kreativnih in vodilnih, pa so zmanjšani na minimum. Bistvo problema je torej v človeški naravi. Nemogoče je ustvarjati sistem, ki gre preko osnov človeške narave, pa čeprav moramo nujno upoštevati, možnost spreminjanja človeške narave!

In sicer morda polet v preroškost, zmeraj zveni nekoliko revolucionarno, a gre za vprašanje razvoja intelekta, znanj in sočutja! Sistem mora torej temeljiti na lastnostih različnih sposobnosti, na lastnikih in delavcih(ki so dandanes itak pogosto zelo specializirani, a žal še vedno preveč izkoriščani), a hkrati na skozi družboslovno znanost, eseje in literaturo, razvijajočem se človeku, kjer vlada medsebojno zaupanje in kjer dosežemo stanje, ko je vsakemu mar za vsakega! Tega stanja ne moremo doseči tako, da poskušamo preseči človeško naravo, ki v najbolj ekstremnem smislu, sili celo v smer totalne sebičnosti, kjer je vsakemu mar le zase, kar je žal ena od osnov kapitalizma, kjer pa je seveda vsak, vendarle primoran v sodelovanje v družbi! Stanje se lahko doseže le z razvojem človeškega uma, kjer se ves čas seveda ohranjajo razlike v sposobnostih, intelektu, zasluških in želja človeka, da poskrbi zase, a se dosegajo novi dosežki, na področju sočutja in zaupanja, ter medosebne povezanosti! Z doseganjem stanja, kjer je vsakemu mar za vsakega, tega preprostega čuta, ki je (žal) nadgrajen z družbeno zapletenostjo in zato ni lahko dosežen, se da vsak sistem, ter vsako podenoto, vsako institucijo, podjetje ali drugo enoto, urediti tako, da ima vsak dovolj, je vsak zadovoljen in da hkrati nihče nima preveč, kar se določa prav s tem, koliko imajo tisti, ki imajo najmanj! Če imajo najmanj plačani v podjetju, toliko, da lahko zadovoljijo najbolj osnovne potrebe, ki so skoraj povsem fizično določene, kajti človeške čustvene potrebe, se dokaj spontano, zadovoljujejo, znotraj zadovoljenih osnovnih fizičnih potreb in potem najbolj plačani, gotovo nimajo preveč, od dodatnega čuta vodilnih, pa je odvisno, koliko bo njihovega odrekanja, za dodaten zaslužek najmanj plačanih!

Človeške lastnosti sočutja(še dobro da obstajajo in so torej del naravnega stanja), je treba nenehno razvijati, hkrati pa seveda potrebujemo socialno državo, ki poskrbi za najbolj šibke in jih spodbuja k uravnoteženi moči! Država naj ustrezno in s strinjanjem vseh, najbolj obdavči najbogatejše, država pa mora kot aparat, ki v osnovi skrbi predvsem za skupno infrastrukturo, čim bolj učinkovito(problem birokracije), skrbeti tudi za spodbujanje podjetništva in priložnosti v državi, na najbolj učinkovit možen način in hkrati s svojimi zakoni skrbeti, da se ohranja in razvija izobraževanje družbe, v smer sočutja in do sočloveka moralno kvalitetne moči in vsesplošne kvalitete bivanja in blaginje. To naj počne skozi čim močnejše podpiranje kulture, družboslovnih znanosti, ki razvijajo nivo človeškega duha, duhovnih sfer, ki zares hrepenijo in se trudijo le za dobro, ter skozi podpiranje podjetništva, kjer se kaže tudi visok odnos do sočloveka, skozi vse sloje podjetja! Ne moremo pričakovati, da se bo vse v ekonomiji korigiralo spontano, a spreminjati moramo predvsem človeško dušo! Podpirati pa se mora seveda tudi znanost, najbolj taka, ki čim bolj služi vse večji blaginji in kvaliteti vseh.

Razmisliti je treba tudi, katere izdelke družba za svojo srečo res potrebuje, kar pa lahko razmišljajo, predvsem pametni lastniki, ki hočejo srečne ljudi okrog sebe, tudi delavce, ki pogosto najbolj trpijo prav ob delih, kjer se izdeluje precej nepotrebne in nekvalitetne izdelke, problem pa je tudi izkoriščanje manj razvitih delov sveta, pomanjkanje svetovnega sočutja! Razvijanje sočutja, zaupanja, na preprosti ideji, da je vsakemu mar za vsakogar, je torej ključna in ključno kar imamo in lahko torej razvijamo naprej! Zanikanje razlik med ljudmi, v sposobnostih, zaslužku, kot tudi kvaliteti duha, ter odvzemanje lastnine ljudem, vse to je nesprejemljivo! Nesprejemljivo tudi zato, ker je prav zanikanje razlik v duhu, eden ključnih problemov! Če enačimo ljudi na vseh nivojih, uvajamo idejo, da so vsi ljudje izključno in povsem dobri. Iz tega se lahko rodijo le sistemi, ki slabo funkcionirajo! Potrebujemo državo, kjer na osnovi razlik in skupnega truda, zaupanja in ljubezni do življenja in sočloveka, gradimo zmeraj boljšo družbo! Zmeraj boljša družba, pa seveda pomeni tudi vedno večjo podobnost med ljudmi, v smislu moralno etične kvalitete, a v hkratnih razlikah, v sposobnostih in v barvitosti življenja, ki se odraža skozi svoboden sistem, pravičen sistem in tukaj je bil eden največjih problemov, nekaterih sistemov dvajsetega stoletja, ki so si privoščili hude zlorabe nad ljudmi. Tudi zato moramo graditi državo, kjer vlada svoboda, ki jo ljudje gradijo skozi kvaliteto srca in pomembnih pravic, znotraj danih komponent in gradijo lepšo prihodnost(čisto konkreten primer je, ko so v ZDA v preteklosti, raje kot da bi spreminjali sistem, dali več pravic in denarja delavcem, le vprašanje je, koliko jih je to naredilo in kako kvalitetno, če jim je bilo dovolj mar). Če se ozremo v Slovenijo, podpiranje strank s takšno ekstremistično vsebino, ni smiselno, a presenetljivo (ali pa morda niti ne), imajo v svojem programu, za ta čas, precej odličnih idej, zato so vsekakor vsaj v določenih ozirih, med bolj vrednimi podpore! A vendarle v splošnem, to ni pravilna rešitev! Potrebujemo kapitalizem, z visokim nivojem duha, da lahko znotraj svobode in razlik med ljudmi, gradimo skupno, kvalitetno prihodnost.

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

6 komentarjev

  1. samokodela samokodela pravi:

    Glede države, moram vendarle še posebej in dodatno poudariti, pomen lastništva države, nad nekaterimi podjetji, ki so ključna za skupno dobro in so torej na nek način, del že omenjene državne infrastrukture! Seveda pa slabo vodenje teh podjetij, prinaša mnoge probleme, zato je nujna visoka profesionalnost in moralnost!

    26.07.2015 ob 17:59

  2. Rado Rado pravi:

    Obžalujem Samo, da si lotil te zahtevne teme, brez širokega družboslovnega znanja. Stvari so vendarle zelo kompleksne.

    Za razumevanje stvari bi bilo bolje, če bi namesto zlouporabljenih pojmov
    (kapitalizem, socializem) uporabil termina individualizem in kolektivizem.

    Skozi atropološki pregled razvoja človeka bi slejkoprej namreč spoznal, da se človek ni porodil zgolj skozi absoluten konkurenčni boj (individualizem), ampak je naredil bistven korak naprej, šele ko je združil sile (kolektivizem).

    Le v prepletanju obojega lahko gremo naprej.

    27.07.2015 ob 08:56

  3. stricmarc pravi:

    Podjetje lahko slabo ali dobro vodi zasebnik ali država.Seveda pa zasebnik zasleduje osnovni cilj dobiček in ne servisiranje javnih uslug. pritisk po privatizaciji je predvsem pritisk kapitala, ki želi varno naložiti denar v sigurne naložbe, ki jih ne ogroža globalna konkurenca(kjer stalno kaplja in curlja).Najbolj zaželjeno pa je javno zasebno partnerstvo, kjer dobiček ostaja nam, država pa pokriva izgubo in vlaga v negotove naložbe. V bistvu pa neoliberalni koncept tudi potrebuje močno državo, ko gre za reševanje nasedlih projektov. Samo poglej, koliko denarja je vrgla Amerika in Evropa v sanacijo bančnega sistema( ki je pretežno zasebni).

    27.07.2015 ob 09:12

  4. samokodela samokodela pravi:

    Dobro povedano stricmarc, če greva na komentiranje komentarja!Nisem se spuščal v te podrobnosti, seveda pa slabo vodenje lahko pomeni marsikaj, tudi kombiniranje javnega in zasebnega, ko ima zasebnik od tega pač kakršnokoli korist! Korist ali pa ko korist mora biti, Amerika je pač morala sanirati banke, kolikor je to šlo, nekaj je bilo treba narediti, to vsi vidijo vedno bolj, že v članku omenjam nadzor države, vendar tega nisem posebej poudarjal, to omenjam v drugih člankih, ker sem se tukaj pisanja lotil na specifičen način, ne bi pa bilo slabo, če bi tudi tukaj malo bolj poudaril tudi nadzor države, nisem želel, da članek izpade neoliberalno, oziroma, da izgleda, kot da popolnoma nič ne podpiram, nadzora države nad gospodarstvom, temveč le izobraževanje ljudi!

    27.07.2015 ob 09:53

  5. samokodela samokodela pravi:

    Rado, saj točno to omenjam tudi jaz, le da skozi svojo, tovrstno perspektivo !

    27.07.2015 ob 09:56

  6. samokodela samokodela pravi:

    So nekateri elementi kolektivizma, ki so vredu, določene oblike pa so preveč problematične!

    27.07.2015 ob 11:22

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.