Arhiv za mesec Julij, 2015

10.07.2015

Noseča v mojih sanjah

Zapisano pod Moje življenje, Poezija in proza avtor: samokodela

Tam si bila,
spet in spet,
v mojih sanjah,
gola in noseča,
z velikimi, lepimi prsmi
in čutnimi ustnicami,
si drhtela v mojem objemu,
z rjavkasto kožo
in stegni, ki jih dolgo poljubljam,
da niso suha,
v pozno popoldanski rumeni svetlobi,
v tisti sobici med rožicami in bori!
A nenadoma si tako daleč,
izgledaš skoraj jalova
in zmeraj se zbudim,
preden spočneva novo življenje,
ves prepoten in streznjeno buden,
se spominjam,
kako sem si želel,
da postaneš moja žena,
a postala si le priča.
Si videla ljubezen,
nekaj na čemer je vredno graditi,
si zmožna zame,
prepričati neznanca na ulici,
naj se ustavi,
predem zapojem
ali kaj ustvarim
in ga zadržati takoj potem,
če hoče oditi!?
Si videla dovolj boja,
norosti, ki se še bori,
za skupno dobro!?
In kdo ti bo verjel,
da gredo s tabo,
nekam v lepše dni,
kjer veter zmeraj piha v pravo smer,
se ustavi in začuti vse naše strahove,
kreposti in bolesti,
ko se jim razodene,
da polagava vero v družbo!
Nekam tja,
kjer je odrešitev,
kjer si ti njegova,
ker si našla svoje srce
in kjer sem jaz pomirjen
in uravnovešen,
ker sem našel njo,
ki leti na glasbi,
ki bo zmeraj z mano,
dokler ne bo prišla,
ta ki ji da vrednost,
pa četudi le za dva!

  • Share/Bookmark
9.07.2015

Trio Za vedno in

Zapisano pod Glasba, Moje življenje, Vlado Kreslin avtor: samokodela

Včerajšnji koncert tria Za vedno in na Lentu je bil super in ob sicer veliki energiji posameznih nastopajočih in razvedrilnem harmonikarskem dodatku pri Lovšinu, smo lahko najboljši del doživeli, ko so trije veliki in publika, združili moči! Žal mi je, da nekateri deli tria in spremljevalcev, niso bili navdušeni, nad druženjem za isto mizo, a seveda imajo svoje privatne pogovore in večdesetletna poznanstva! Po koncertu sem se zaradi utrujenosti, le še poslovil od Vlada in mu rekel, da se kmalu vidimo! Lep, pristen, energičen koncert je bil, med melanholijo in veseljem, ki je pokazal, kaj izjemnega se lahko ustvari, z združitvijo tako raznoliko izvrstnih pesmi, četudi zgolj ob brenkanju in odličnih vokalih!

  • Share/Bookmark
8.07.2015

Terminator 5

Zapisano pod Film, Humor avtor: samokodela

Filmi s stalkersko vsebino, me sicer delajo živčnega, ampak ob tem naslovu, prvih nekaj odstavkih, Arnoldovih nasvetih in črkovanju imen, v tem simpatičnem članku, sem se režal do kolona!

http://www.blic.rs/Kultura/Vesti/571839/STIGAO-TERMINATOR-5-Svarceneger—Americki-san-austrijskog-seljaceta

  • Share/Bookmark
8.07.2015

Led Zeppelin: Out on the tiles

Zapisano pod Glasba, Led Zeppelin avtor: samokodela
YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
7.07.2015

Veliki bendi

Zapisano pod Družbena kritika, Glasba, Led Zeppelin avtor: samokodela

Menim, da je kar bizarno in štrašljivo, da nekdo posluša nek band, ker se lahko pevec ful zadere ali ker lahko kitarist, ful hitro špila po kitari in potem ljudje padejo v trans in band poslušajo cele množice! Ampak če je glasbena vsebina priznano kvalitetna, skupina pa dolgoročno, ni naredila družbi kot celoti, prav nobene resne škode, pa čeprav so bila njena besedila vglavnem le ljubezenska, ali prav zato, potem mislim da ni problema, da je tako! Pa čeprav vsak tak bend, do neke mere, postane gigant glasbene industrije in marsikatero priznanje, pride preprosto iz masivnosti benda!

  • Share/Bookmark
6.07.2015

Led Zeppelin: DVD

Zapisano pod Glasba, Led Zeppelin avtor: samokodela

Led Zeppelin DVD, monumentalni dvojni DVD set, ki je izšel 26. maja 2003, je zapolnil dolgotrajno tišino, pomanjkanje dostopnosti glasbe Led Zeppelinov v živo, z izjemnimi koncerti, kjer je bila končno izkazana izjemna umetniška energija skupine, tako v glasbenem, kot tudi v odrskem nastopu, ki združuje tako moč in monumentalen izgled skupine(sex appeal frontmanov, skupaj z lasmi, ki jih ne premore nihče drug zelo znan, v svetovni glasbi), skupaj z izjemnim smislom, za telesno vživljanje v muziko in gestikulacijo, kot tudi subtilnost glasbe in navdušenost publike, ob čistem fizičnem opazovanju igranja inštrumentov, ter hkratnem izjemno muzikaličnem, ter vendarle tudi besedilnem, vsebinskem sporočilu, ves čas močno dopolnjenem z odrskimi improvizacijami, ter kasneje tudi vizualnimi, ter pirotehničnimi efekti! DVD je dobil izjemen odziv in zanimanje publike, kot tudi same najvišje ocene in recenzije, tudi od nekdaj žaljive revije Rolling stone, ki je tudi sicer, mnogo recenzij napisala na novo! Obiskati koncert Led Zeppelinov je bila v zgodnjih letih, prava eksplozija blues-hard rock eksplozije, kasneje pa do potankosti dodelan rock show in oboje, DVD prikaže, z veliko dodelanosti in natančnosti, ter smisla za vizualno prezentacijo, nekaj kar je Page s preostalo ekipo, ki je delala na DVD-ju, še pridobil skozi leta in tako imamo končno pred sabo tudi Led Zeppelin DVD(zdaj že dvanajst let), ki zelo pomembno dopolni The song remains the same, pa čeprav se je tudi tukaj pojavila nova verzija.

Izjemen producent in inženir, Kevin Shirley, je prevzel skupaj z Jimmyem, glasbeni del, režiser Dick Carruthers, pa vizualni del DVD-ja. Ker se je material na trakovih, ki drži magnetne delce na traku, skozi leta razkrajal, oziroma je prišla do efekta tudi vlaga, so morali trakove greti v posebnih pečeh, tri tedne, na temperaturi 55 C, preden so jih lahko predvajali in digitalizirali! Uporabili so skoraj vse, kar so imeli, seveda pa iz nekaterih koncertov le izbor pesmi, na DVD-ju pa so tudi vsi zgodnji tv posnetki, nekaj bootleg video materiala(v sedemdesetih so že obstajale domače, super 8 mm kamere), za katerega so prosili fane, naj jim ga izročijo, ter razni posnetki v menijih dvdja, o katerih več kasneje! Kevin Shirley, je za projekt, kot tudi vzporedni projekt, izvrstni trojni CD Zeppelinov, s koncerti iz leta 1972, How the west was won, uporabil 100 000 dolarjev vredno, snemalno Pro Tools opremo, v njegovem angleškem studiu, le nekaj let prej, pa je uporabljal izključno analogno opremo, a ko se je odločil za menjavo, je izbral najboljšega možnega izvajalca, ki mu je naredil studio s 40 inputi in 56 outputi, z 192 khz converterji, ki je celo tako stabilen, da se ni še povsem nikoli porušil in ima tako kvalitetno zasnovo, da ga nikoli ne motijo mobitel signali ali karkoli drugega, najboljši zmeraj znajo izbrati, poleg tega pa so razstavili celoten Macintoshev osnovni računalnik, ga prilagodili Pro toolsom in sodelovali celo s programerji, ter dodali celo izjemno kvalitetne ventilatorje in kable, ter konektorje!

Iz 1000 gigabytov materiala, iz Royal Albert halla, London(1970), posnetega na osem sledni, eno inchni trak, iz dveh Kalifornijskih koncertov(1972) , ki sta postala How The West Was Won, treh Madison Square Garden showow (1973) in petih Earls Court koncertov (1975), ki so bili vsi posneti na 16 sledni, 2 inchni trak in še dveh Knebworth koncertov (1979) na 24 sledni, dvo inchni trak(Shirley ni sodeloval pri dodatkih na DVD-ju, ki so bili v mono tehniki) , je bil narejen izbor, najboljšega materiala, z minimalno editiranja, ki bi bilo vezano na kombiniranje različnih koncertov, ali na popravljanje raznih malenkosti, ki se zgodijo v živo, sicer pa je DVD obdelan na izjemno kvaliteten način, ki le še poudari osnovno kvaliteto, glasbe skupine Led Zeppelin! Shirley je zelo pohvalil osnovno kvaliteto zvoka,ko je bilo snemanje pravih inštrumentov še znanost. Vendarle pa je včasih, sploh pri zgodnejših posnetkih, kjer ni bilo veliko mikrofonov na bobnih, kljub Bonhamovi odlični naravni sposobnosti, balasiranja glasnosti posameznih bobnov, včasih moral najti načine, da je nekoliko bolj izpostavil snare boben, so pa bili momenti, ko je John Paul Jones prosil za več definicije na basu, a je Shirley rekel, da je šlo toliko bas zvoka skozi mikrofone bobnov, da je moral ponekod vzeti celotno bas linijo iz miksa! Kot zanimivost še, da so bile luči v Earls courtu, tako nizko, da so povzročale brnenje v ojačevalcu, pri Stairway to heaven in Shirley je moral izbrisati brnenje, pri vsaki noti posebej, kar je zahtevalo zelo veliko časa!Nasploh je Kevin Shirley inženir, ki pusti glasbi pot, a jo zna dodelati in oplemenititi, pogosto tudi tako, da posluša studijsko verzijo skladb in z drobnimi detajli, s takšnimi temelji doda k skladbi kvalitete, ki jih je izjemni Jimmy Page, vnesel v studijsko verzijo! Kevin Shirley je torej predvsem inženir in producent, ki pomaga glasbenikom z vizijo.

Vizualno doživimo leta 1970, v Royal Albert hallu, mlado skupino, kjer vsi srčno subtilnost kvalitetne glasbe nasploh, izražajo predvsem s silno energično, zgodnjo blues rock izvedbo, kjer se vsi zelo telesno vživljajo v muziciranje in čeprav je seveda to najbolj slišati pri bobnarju Johnu Bonhamu, še posebej v solu Moby Dick, pa so vsi izjemno vživeti v glasbo, ki postreže že v zgodnjem obdobju, s tako široko paleto zvokov in pristopov, ter tudi dovolj subtilnosti, da doživimo izjemen rock show, ter umetniški performans, tudi brez luči in pirotehnike, oziroma je to kar band sam, s svojim izjemnim, virtuoznim glasbenim opusom in monumentalnim izgledom, ter odrsko prezenco!

Televizijski nastopi, so iz leta 1969, prikazujejo pa še čisto svež bend, kjer glede na leto 1970, doživimo še malo boljšega Planta! Res izvrstni nastopi! Band lahko brez posebnih efektov, pokaže svojo zgodnjo vizualno eksplozivnost, ter Pageve kratke, a energične solaže z violinskim lokom!

Poleg raznih skladb v mnogih menujih, ki ponujajo tudi možnost preklopa v Dolby Digital 5.1 surround sound, DTS 5.1 surround sound(Shirley je dodal tudi zvoke publike in podobne pristne malenkosti) ter v samih menujih Dolby Digital 2.0 stereo, dobimo še video Immigrant song iz Avstralije, ob katerem poslušamo zvok, iz audio albuma How the west was won, ki je zato nekakšna povezava med obema projektoma, ki sta izšla istočasno. Vizualni posnetek, je nadrealističen v energiji, ter izgledu, ker ima koprenast, starinski izgled.

Na drugem DVD-ju, gre za dvojni DVD set, najprej prisluhnemo koncertom iz Madison square gardna, v New yorku, kjer dobimo povsem novo verzijo skladbe Black dog, ki je za razliko od verzije iz filma The song remains the same, cela, pa tudi v celoti iz istega datuma! Poleg tega dobimo še odličen The ocean, ter verzijo Since I’ve been loving you, z boljšim solom, v njo pa preidemo iz skladbe Misty mountain hop, ki je prav tako še ni bilo na dosedanjih live albumih! Band tukaj že izvaja pod dodelanim showom luči, umetnega dima, ter pirotehnike, njihova oblačila so postala mistično mogočna, nastop pa energično subtilen, ob prehajanju v mnoge nove žanre in pristope k aranžmajem in improvizacijam, k čimer jih je vzpodbujala vse bolj množična in vse bolj entuziastična publika!

Posnetki iz Earls courta v Londonu, nam postrežejo, z bolj intimno perspektivo, saj so bili v osnovi namenjeni velikim ekranom za odrom, kar je še posebej primerno, ker velik del tega nastopa, zavzema akustični set, poleg zelo kvalitetno izvedenih skladb iz albuma Physical graffiti, kjer pa pride do izraza tudi sposobnost ustvarjalcev, da vendarle inkomponirajo nekaj posnetkov publike, ki obstajajo, da dobimo občutek za kako velik koncert je šlo!

V Knebworthu, se je v razmaku enega tedna, vsakič zbralo 200.000 ljudi in na ogromnem odru, z vsemi rock koncert dodatki, so Zeppelini izvedli večino svojega repertoarja, Page pa nam je namenil jagodni izbor in tako lahko uživamo ob odličnih izvedbah, zdaj že nekoliko starejšega banda, ki prepriča drugače kot na začetku, a njihova energija in vživetost, sta neomajna!

Sedaj pa še na kratko o posameznih skladbah:

TV nastopi:

Danmarks Radio (Gladsaxe Teen Club, Gladsaxe), 17. marec 1969

Communication breakdown: Energična verzija, tako zelo, da so mladi v studiju, povsem prevzeti, saj prvič sploh, slišijo kaj takšnega!

YouTube slika preogleda

Dazed and confused: Spet odlično, od blizu si lahko ogledamo, Pagevo še posebej izjemno, zgodnjo natančnost!

Babe I’m gonna leave you: odličen izbor za TV izvedbo, vsi so odlični, tudi Page na sicer električni kitari!

How many more times: spet odličen bližnji vpogled, na nekaj najbolj zahtevnih, hitro vzpenjajočih in padajočih fraz, kar jih Page premore, v solaži, kjer Page ponavlja isto frazo in potuje po vratu levo in desno, do neke mere podobno, kot v skladbi Heartbreaker v živo! Ta fraza se ne pojavi na nobenem studijskem albumu, na tem nastopu, pa lahko vidimo, da še ni prišlo do močnejše interakcije med bandom, a posamezno so vrhunski, Page pa goji natančnost tehnike kot v Yardbirdsih!

YouTube slika preogleda

Supershow (Staines Studio, London), 25. marec 1969:

Dazed and confused: gre za bolj tipično klubsko okolje, kot v prvem primeru in nastop je bolj divji, odštekan, band je bolj divji vizualno, tudi violinski solo je bolj energičen!

Tous en Scène (Theatre Olympia, Paris), 19. junij 1969

Communication breakdown: poudariti gre še posebej izvrsten vokal, povsem na ravni studijske verzije

Dazed and confused: začetek manjka, solo je odličen, Plant pa tudi tukaj odpoje, povsem kot v studijski verziji

YouTube slika preogleda

Royal Albert hall, London, 9.1. 1970:

Uvod: band pride na oder, Bonham zabobna,da se zemlja strese

We’re Gonna Groove: band je izjemno energičen, na Pagev rojstni dan, Bonham bobna, da se kar bliska, vsi so zelo povezani v fraziranju, Pagev solo je zelo hiter in bluesy, Plant je na višku, vizualno nas prevzame telesna vživetost v komad

YouTube slika preogleda

I Can’t Quit You Baby: spet zelo energičen, a na drugačen način, Pagev solo izvrsten, pa čeprav sicer zelo težek in cool, ter še posebej hard rock sound Pageve kitare, na tem koncertu, naredi solaže malo manj tonsko čiste, a Page je zelo precizen, Bonham pa mu že zmeraj bolje sledi! Band je vedno bolj tight, torej so se glasbeno spoznali in se znajo odzivati drug na drugega!

Dazed and Confused: energija je na vrhuncu, Plant odpoje skoraj kot na albumu, Pagev violinski solo je kratek, a zelo energičen in noisy, ter še sicer ne toliko melodičen, kot so bili kasneje, a kasnejša kitarska solaža je izvrstna, zelo hitra in zelo natančna in že se porajajo sekcije, ki so se potem razvile do leta 1973! Band skratka v tej še precej kompaktni verziji, dodatno stopnjuje energijo in še dodaja k skladbi, brez nekaterih sekcij, ki se morda komu kasneje zdijo že predolge. Vizualno popestreno z violinskim lokom seveda, ki pa že dokazuje, da ne gre zgolj za vizualno zanimivost, saj že vsebuje tudi melodične linije na posameznih strunah, wah wah sekcijo, daljšo pasažo z akordi, po katerih udarja z lokom in odlično aranžiran izhod!

White Summer: Pagev virtuozni instrumental, tukaj na aranžmajskem in virtuoznem vrhuncu, ki si ga lahko ogledamo od blizu in smo frapirani! Page uporabi skoraj vse možne kitarske tehnike in nas popelje skozi različne vzhodnjaške in zahodne ritme in sekcije, kjer se mu občasno pridruži Bonham , Page pa ustvarja pasaže in rife, ki jih je toliko in so tako domiselni, skoraj kakor da igra cel orkester kitar in tukaj zaslutimo, takrat še neslutene ustvarjalne možnosti te skupine, saj Page prepriča tako melodično, sploh ko vstavi Black mountain side, kot tudi v ritmičnih melodijah in solažah!

YouTube slika preogleda

What Is and What Should Never Be: Posebna energija tega koncerta, ne manjka tudi tukaj, komad spet izkaže, zakaj mora band obstajati in delovati!

How Many More Times: band doda energične rock and roll klasike v venček domačih, kjer zaradi zgodnjega obdobja benda in zato manj razvitih aranžmajev, še posebej briljira Plant, Pagev solo pa je zelo dopolnjen, glede na studijsko verzijo in vsebuje nekaj njegovih tehnično najbolj zahtevnih pasaž!

Moby Dick: 21 letni John Bonham, nam odbobna neverjetno energičen solo, kjer ne moremo verjeti, da lahko nekdo dela z rokami takšne neverjetno hitre in zapletene gibe in ko si pogledamo celoten nastop, smo bolj zadihani, kot je bil Bonham kdajkoli! Aranžma sicer še ni, kar je bil kasneje, a je mnogo bolj energičen in glasnejši , kot tisti iz The song remains the same! Bonham ne gruva tako veliko, a doživimo vse, od njegovih izjemno hitrih triplet udarcev, do triplet udarcev na bas boben, zapletene kombinacije, zvočni kaos, igranje z rokami, kjer ustvari drobne zvoke, končna kombinacija pred vrnitvijo benda, pa zveni, kot da ima Bonham deset rok, ker dejansko bobna po vseh bobnih naenkrat, a zelo natančno in urejeno!

YouTube slika preogleda

Whole Lotta Love: kompaktna zgodnja verzija, z odličnim Bonhamovim bobnanjem, ki ga lahko spremljamo od blizu, od strani, kakor v rock posnetkih bandov, mnogo let kasneje, ko je bilo snemanje rock koncertov že dodelano! Plantov glas je izjemno močan!

Communication Breakdown: vrhunska zgodnja verzija, vsi so naspidirani in odlični!

C’mon Everybody, Somethin’ Else: dve izvrstni priredbi, kjer seveda ne manjka Zeppelin flaira in dve zelo melodični solaži!)

Bring It On Home/Bring It On Back: verzija s premnogimi interakcijami, med Pagem in Bonhamom

Škoda da manjkata Thank you in Since I’ve been loving you( tukaj je bila izvedena šele drugič, morda zato), a dobimo izvrstne verzije na drugih izdajah, Heartbreaker, pa ni vključen zaradi tega, ker ni bilo vizualnega posnetka, kar je boleče!

Madison square garden, 27. , 28., 29. 7., 1973:

Black dog: Verzija je energična, gre za povsem drugo verzijo, kot v The song remains the same, solo je seveda drugačen in prav nič kaotičen, slika se izvrstno ujema, kar je nekaj krat pomanjkljivost pravkar omenjenega filma, verzija je celotna(v filmu le polovica) in čeprav Plantov glas, ni več povsem takšen, kot na albumu, celoten band od začetka do konca, izvede skladbo na način, ki brez dvoma preseže studijsko, ter ji doda, nekaj izvrstnih aranžmajskih pasaž. Sploh povsem zaključni del, je neverjeten!

Misty mountain hop: band gruva in se vživlja v skladbo in ji skozi energičnost in živost, doda nekaj čara, ki ga studijsko nima in je zato boljša in bolj poslušljiva, to da gre za enega od solov, ki jih Page odigra, skoraj povsem enako kot v studiu, pa je tudi osvežujoče.

Since I’ve been loving you: Verzija vsebuje drug solo, kot tista iz The song remains the same, solo je še posebej vrhunski, band je vizualno vrhunski, slika se ujema in odlično prezentira band, v tem mogočnem, nemočnem, angleškem, urbanem bluesu, ki ima zelo dodelan kitarski aranžma v verzih, glede na studijsko verzijo!

YouTube slika preogleda

The Ocean: Plant je tukaj boljši leta 1972, a opazovanje natančne glasbene povezanosti benda, v tem ritmično zelo zahtevnem komadu(še bolj so povezani v skladbi(!) The song remains the same), ter Pageva domišljija in opazovanje njegove tehnike med solom, vse to da skladbi poseben čar, sploh ko opazujemo Johna Bonhama, na back vokalih in publiko, ki je ta ocean, ki uživa v glasbi! Vokaliziranje na koncu, spominja na skupino Hanson, preden je tudi najmlajši mutiral!

YouTube slika preogleda

Earls Court, 23., 24., 25. 5., 1975:

Going to California: Plantovo najslabše vokalno leto(a v najboljših momentih, še posebej odličen za skladbe iz Physical graffiti, ki tukaj prevladujejo med električnimi), primerno za to bolečine polno pesem o hrepenenju, a ker gre za nekaj intimnega, Plantova bolj intimna, zadržana izvedba zveni izvrstno, sploh ob dodelanih pasažah, Jonesove mandoline in kitare!

That’s the way: Še boljša izvedba Planta in še bolj izvrstno dodelana mandolina, glede na studijsko verzijo, trenutki liričnosti in skoraj virtuoznosti, posnetki benda so ves čas bližnji in intimni, ko sedijo, kakor kakšni starejši kantavtorji!

YouTube slika preogleda

Bron-yr aur stomp: Plant vendarle odlično počasti pesem iz zgodnjega obdobja, Jones na kontrabasu, Bonham na kastanjetah, Page pa seveda podaljša improvizacije akapela solaže, s flamenkom, Bert Jansch angleškim folkom, ter lastnim vrelcem invencij!

In my time of dying: Odlična verzija, Bonham sicer ni tako naspidiran, kot v studijski, kjer so ful spiritualne višave, ampak Page in Plant sta povsem noter, Page je izvrsten, svojevrsten slide kitarist! Bonham pa vsekakor vendarle, prepodi vraga z bobnanjem!

Trampled under foot: Odlična Jonesova solaža na klaviaturah, Page pa doda solo, ki je spet nekaj povsem novega, v njegovih načinih soliranja, mnogo wacky-funky fraz, ki zvenijo več kot primerno- tudi rahlo kaotično! Izvrstna dopolnitev studijske verzije!

YouTube slika preogleda

Stairway to heaven: Plant je zelo vživet in zelo lepo odpoje nižji del, zadnji del pa je bolj intimen, zaradi nižjih tonov, Pagev solo pa liričen in preprost, glede na prejšnja leta, a se odlično zlije s preostalo izvedbo, ki jo Jones seveda z izjemnim občutkom, dopolni s klaviaturami! Tudi vizualno je čutiti te elemente, bend je v senzualni zasanjanosti!

Knebworth:

Rock and roll: Plant poje tako visoko kot na The song remains the same, a z močnejšim glasom, kot na že omenjenem albumu! Band odigra kvalitetno in več kot dovolj energično!

YouTube slika preogleda

Nobody’s fault but mine: Energična verzija, Plant odlično odpoje in ko konča z verzom nobody’s fault, spet ugotovimo, da nas tako zamorjen blues, redkokdaj tako navduši, kot v njihovi izvedbi!

Sick again: Odlična vokalna izvedba, ter Pageve solaže, bobni pa glasni in zelo polni!

Achilles last stand: zelo zahtevna skladba, ki pa so jo Zeppelini vendarle še zmogli izvesti, Page je imel sicer še posebej težko nalogo, a jo dovolj dobro opravi, Bonham pa tudi še zmore najtežje pasaže te skladbe, ki je ena tistih, ki ga povzdiguje med najbolj izjemne! V uvodu so eksplozivni vizualni efekti!

In the evening: Klaviatursko še nekaj lepih dodatkov k osnovnemu aranžmaju, te takrat nove skladbe, band se razživi, skoraj kot takrat ko so bili mladi band, solaža je dober rock and roll in Plant odpoje boljše kot na albumu!

Kashmir: ena najboljših verzij v živo, skupaj z zelo energično, monumentalno vizualno izvedbo, Plantovi lasje, so še posebej mogočni na začetku, pokaže kako eksplozivna je bila kitara v živo, v tej skladbi, Bonham pa je spet na vrhuncu in dodaja epske in drobne dodatke, k skladbi, kjer so vsaj na albumu, bili vsi bolj zadržani, v stilu manj je več! Plant odpoje boljše kot v studijski verziji!

YouTube slika preogleda

Whole lotta love: Glede na starost benda, logično bolj umirjena verzija, ki ima odlično funky sekcijo, Plant pa kljub utrujenemu glasu, še dovolj dobro izvede, da nam je cool poslušati to skladbo, tudi med večinoma precej novejšim materialom!

Publika zapoje še, You’ll never walk alone in čutimo, da gresta Bonham in Syd skupaj na oder, tam nekje!

Meniji:

Royal Albert Hall, 9. januar, 1970
garderobe (pred koncertom) – 0:27
Thank You (Page/Plant) (orgelski solo) – 0:34
Heartbreaker (kitarski solo) – 0:36 (kolaž)
Reykjavik, letališče, 22. junij, 1970
Moby Dick (Bonham/Jones/Page) (del drum sola) – 0:56 (kolaž)
Laugardalshöll, 22. junij, 1970
Dazed and Confused (Page) (solo z lokom)
Sydney Showground, 27. februar, 1972
Black Dog (Page/Plant/Jones) – 0:36
Madison Square Garden, 27. julij, 1973
Since I’ve Been Loving You (Jones/Page/Plant) – 0:49
Madison Square Garden, 28. julij, 1973 (Knebworth campsite, 4. avgusta 1979, video klip)
Over the Hills and Far Away (Page/Plant) – 2:23
Seattle Center Coliseum, 21. marec, 1975
Whole Lotta Love (medley) (Page/Bonham/Plant/Jones) (theremin solo in “The Crunge” iz Earls Court, 25. maj, 1975) – 0:48
Earls Court, 24. maj, 1975 ( ulice Belfasta, 5. marca, 1971, klip)
Bron-Yr-Aur Stomp (Page/Plant/Jones) – 0:49
Earls Court, 25. maj, 1975
Stairway to Heaven (Page/Plant) (kitarski intro) – 0:54 (kolaž edit)
LA Forum, 21 June 1977 (8 mm video klipi iz različnih 1977 koncertov)
The Song Remains the Same (Page/Plant) – 5:37

Izvrsten DVD, ene najboljših koncertnih skupin na svetu, ki je s svojo celovitostjo in kronološko naravnanostjo, končno dala možnost vsem ljubiteljem kvalitetne glasbe, ki Zeppelinov niso doživeli v živo, da lahko tudi vizualno, na povsem adekvaten način, doživijo, kako štirje glasbeni geniji, ustvarjajo, progresivno interaktirajo med seboj, s publiko, ter magično glasbeno pokrajino, ponesejo v optimizem, vse boljša besedila, pozitivnost, senzualnost, rock and roll, mnogo žanrskost, ter izjemno energijo in glasbeno domišljijo, ki nosi njihovo glasbo, skupaj s poslušalci, po glasbenih pokrajinah, vsakič znova začutenih, na nov, doživet način!

  • Share/Bookmark
3.07.2015

Vladov koncert v KMŠ

Zapisano pod Glasba, Moje življenje, Vlado Kreslin avtor: samokodela

Vladov koncert včeraj v KMŠ-ju v Mariboru, je bil super! Zelo fajn smo se družli z Vladom pred in po koncertu in spet je bila magija v zraku! Hvala Vlado!

  • Share/Bookmark
2.07.2015

Ramble on

Zapisano pod Moje življenje, Poezija in proza avtor: samokodela

Še ena taka bolj osebna, gotovo tudi ni ena mojih najboljših pesmi! Tole še objavim, potem pa vsaj pol leta ne objavim, kakšne takšne preveč avtobiografske, preproste, v bolj običajnih verzih, pa četudi reflektirane! Moje najboljše pesmi, so bile v zadnjem letu napisane, predvsem v obliki besedil za skladbe, tako da zdaj v prihodnosti pričakujte le poezijo, mojih najvišjih sposobnosti, ki pa sem jo znal pisati, tudi že pred časom!

Kako sem se trudil,
se spomniš!?
Nisem znal drugače,
kot skozi eksplozijo čustev,
preprostih besed,
truda za skupno dobro!
Lahko bi skupaj gradila,
boljše, morda slabše,
a skupaj!
Morda je bilo težje,
najti skupno točko,
ker si ti videla svoje
rdeče preproge,
jaz pa željo
po glasbenih uspehih,
da bi lahko delal za kar živim!
Če bi se zavedal, dajal pomen,
da uspehi lahko dajo rdeče preproge,
denar,
bi morda bolje videl,
kar si videla ti,
videl sploh kakšna si,
morda bi odšel,
te morda skozi zvijačo osvojil,
potlej ti pokazal še boljši svet,
mojo večno željo!
Morda bi ob tebi našel mir,
morda še prej izgorel v stratosferi,
a kako bi bil srečen,
če bi me še ti pomirjala.
Nisi vedela takrat!?
Srce sem ti dal na pladnju,
pa nisi vedela!?
Da kaj znam, kaj zmorem?!
Da imava na čem graditi!?
In kdo sem zdaj!?
Kdo je sploh karkoli, kdajkoli!?
Včasih je res težko uganiti,
a gradi se zmeraj skupaj!
Zdaj že veš, da je življenje trud,
odrekanje, pomoč sočloveku,
vzajemnost, sočutje,
ljubezen do bližnjega!?
Življenje nikoli niso limuzine,
rdeče preproge, po katerih
bi lahko hodila,
življenje je tisto drobno,
neoprijemljivo,
kar ti da nekdo potem,
ko ti pove, da te ima rad!
Življenje je nekaj,
kar gradiš z nekom,
v najbolj osamljenih trenutkih,
življenje so tisti,
s katerimi gradiš in so s tabo,
ko si še prav nič!
Zelo me veseli,
če imaš to zdaj,
če to čutiš z nekom,
a boli me le to, ko vem,
da bi lahko skupaj gradila
in da nisi iz mene izvabila,
vse kar se je iz neba talentov,
skrivalo v meni,
med tem ko si gledala,
preproge domišljavih haremov,
med zlatom prebičana,
ne da bi razumela,
da je življenje zmeraj skupno,
da dva porajata vse ostalo,
in da Ramble on ni pesem,
o epskem kraljestvu,
kjer si ti glavna in je vse le zate
in po tvoje,
ampak o ljubezni,
iskreni glasbi
in življenjski podpori, ko nekomu še ne gre!

  • Share/Bookmark
2.07.2015

Zeppelini povezujejo

Zapisano pod Glasba, Led Zeppelin avtor: samokodela

Ko je muzika odšpilana s tako energijo, predanostjo in natančno virtuoznostjo, povezuje vse ljudi v dobrem, pa četudi z razrvanimi najstniškimi besedili o ljubezni, ki so kasneje vse bolj prehajala, v bolj umirjeno, harmonično raznovrstnost! To je že od nekdaj, moj najljubši zgodnji bootleg skupine!Tudi nad Plantom, boste na bootlegih iz prvega leta, zelo navdušeni!

YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
1.07.2015

Recovering Catholic

Zapisano pod Moje življenje avtor: samokodela

Na Ptuju baje nisi čist normalen, če nisi katolik in neka psihiatrinja, baje ponuja terapijo na to temo, ki sicer traja dvajset let in je precej draga, ampak zraven dobite majci ‘recovering catholic’ in ‘you can’t drown a rainbow’! Punco pa baje tudi kmalu dobim, ker joške že imam! Pa če se vam ta zapis zdi smešen, meni se ne zdi! Niti malo!

  • Share/Bookmark