14.01.2016

Sivo jutro tik pred zarjo

Objavljeno v Moje življenje, Poezija in proza avtor samokodela

Ležim v postelji,
ob jutranji zarji,
svet je težek, siv,
brez moči
in toliko odločitev,
ki morajo kreniti prav,
da me vleče da bi kar obležal
in hočem, hočem, da gre vse prav
in vem da me čaka ona,
a na koncu se zmeraj zdi,
da je vse kar imamo molitev,
da se bo našemu prijatelju,
vse dobro izšlo.

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.