21.02.2016

Ocena slovenskih fakultet

Objavljeno v Družbena kritika avtor samokodela

Ob učenju, sem zadnje čase še malo raziskoval druge fakse po internetu, da se prepričam o kakovosti, koliko to tako gre! Malo sem se razgledal po zahtevnosti, predvsem preko količine literature in tudi glede zaposljivosti. Osebno sem vsekakor družboslovec in upam da se tukaj ob vsem še čim bolje znajdem, če kaj drugo ne bo dovolj šlo. Glede družboslovja, sem pogledal primerjalno književnost, kjer pri marsikaterem predmetu ni veliko literature, marsikje je tudi leposlovna seveda, včasih so tudi kot vir zapiski iz predavanj ali pa je le označeno, od katere do katere snovi je treba predelati, nekaj knjig pa je zelo obsežnih. Pogosto ljudje s tako diplomo, delajo z literaturo, kar je pogosto zelo teoretično in precej neuporabno za pisanje dobrih knjig, kolikor se to da definirati, kar zdaj ne bom spet počel in to počnejo tudi drugi. Glede splošne družbene koristnosti tega faksa, je torej vprašljivo, koliko pripeva k nadaljnemu napredku literature in ocenjevanju le te in ker ga tudi ne ocenjujejo, kolikor sem sledil raznim razpravam, kot posebej dober faks(kot nasploh družboslovne fakse, vsekakor slabše kot umetniške, kjer spet največ dajo vrhunski umetniki kot profesorji in individualno delo, sicer pa je kot povsod), je tudi vprašanje, koliko doprinese k nastanku čim več kvalitetnih kritikov in piscev, ter filozofov. Koliko pa jih pristane v javni upravi ali kar nekje, kjer se znajdejo ali pa so zgolj pasivna navlaka družbi v tovrstnih službicah, če se smem tako izraziti. Glede naravoslovja, pa sem pregledal medicino, kjer gre seveda za natančno poznavanje telesa, bolezni, preučevanje bolezni, zdravljenje na mnoge načine in odnos do pacienta, kar prinese ogromno področij, ki jih vglavnem dobro naučijo, a premalo praktično, kot na vseh fakultetah, je pa dobro,da je ob vsej literaturi(noter je sicer tudi veliko slik), le kakšnih sedem izpitov na leto, drugo polovico petega in šesti letnik predvsem praksa in da si na forumih zelo pomagajo z izpiski vseh vrst, kar pa gotovo ni vedno dovolj in vsi tudi ne želijo tega deliti z drugimi. Veliko je učenja na pamet žal, od česar se potem marsikaj pozabi. Čim več prakse in sodobne tehnologije, gotovo popestri zadevo, da je dolgoročnega znanja vendarle čim več. Dela je tukaj vendarle, za marsikoga precej več kot drugod in ne smemo si dovoliti kakršnegakoli razvrednotenja. Dodelati pa bi morali predvsem prakso in specializacijo, kjer so mladi zdravniki še premalo podprti in od starejših generacij ne dobijo toliko znanja, kot bi morali, je pa tudi odvisno od angažiranosti posameznika in odnosa. Gotovo je precej neznanih primerov, ki delujejo kot zdravniki vso življenje, na precej nizkem nivoju in to gre pripisati tudi izobraževalnemu sistemu. Podobno je na drugih naravoslovnih faksih, problem praktične angažiranosti, problem dela na delovnem mestu pod študijskimi sposobnostmi in problem dolgočasnega in ponavljajočega dela , ki nima nobene povezave, s kakršnokoli raziskovalno in pustolovsko žilico znanosti, kar družba nujno potrebuje, vse skupaj pa pogosto služi le izdelkom hitre potrošnje. Je pa treba imeti za te fakse dobre matematične sposobnosti in ne kakšne čudne matematične disleksije, a izjemni matematiki in ostali, ki prinesejo novosti, so seveda redki. Najboljše so gotovo fakultete, ki se nenehno razvijajo, največ pa dajo na praktično usposobljenost in uporabnost, ki je dovolj teoretično podprta in široka in omogoča dobro zaposljivost, hkrati pa navdušuje k nadaljnemu usposabljanju in poklicnemu razvoju talentov. Poleg tega velja opozoriti, da tam zunaj vendarle ni džungla zveri in da precej ljudi še zmeraj dobi in obdrži službo(pomembno je tudi najti prave ljudi), a z boljšimi fakultetami pravzaprav ne bi šlo toliko za to, da bi več ljudi dobilo službo, ampak s tem službe postanejo kvalitetnejše, ljudje pa bolj kreativni in srečni in hkrati manj povprečni in bolj zadovoljni v simbiozi s tistimi, s katerimi so najbolj povezani.

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.