Arhiv za mesec Februar, 2016

17.02.2016

Veter z juga

Zapisano pod Glasba, Moje življenje avtor: samokodela

Moja izvedba pesmi Tinkare Kovač Veter z juga. Drugi in tretji refren sta še posebej lepo in doživeto odpeta.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
14.02.2016

Cerkve in rakete

Zapisano pod Družbena kritika avtor: samokodela

Pomislite na cerkev, ki je stala sredi vasi, v zaostalem srednjem veku, kaj je pravzaprav bila? Bila je prostor, kjer si izpolnil vse svoje želje, bila je tudi bolnišnica, boljša od vsakršne sedanje, saj je znala pozdraviti vse, po smrti nas je spravila v nebesa, kjer je bilo vse popolno in izgledala je kot raketa, ki nas ponese kamorkoli v nove svetove, poleg tega pa je služila kot prostor zgolj za meditacijo in pomirjanje. Vse skupaj je bilo v tistih časih več kot nujno in drugega tudi ni bilo, pomagalo je kar pomaga včasih in s čimer se je dalo podrediti ljudi, postati precej močan tudi v tistih časih. In dandanes, ko smo dodali toliko moči, tehnologije, izpolnili toliko idej, iščemo znotraj moči svoje šibkosti, da najdemo harmonijo in znotraj šibkosti še dodaten razvoj tehnologije, ki nam morda da nesmrtnost, toda le če nesmrtnost doseže duša, ki zna biti zmeraj povsem dobra do vseh in to dosega tudi skozi zavedanje večne majhnosti, pomislite samo, kako prekrasno je letenje v svobodi vesolja, a ne pozabite, da je to zgolj nenehno padanje proti Zemlji(gravitacija pa je seveda povsod, tudi galaksije drži skupaj), vendar zaradi velike hitrosti, vesoljsko plovilo, dokler ne začne vrnitve v atmosfero, zmeraj znova odleti v nov krog in astronavti lebdijo z njim, v praznosti vesolja, ki je majhno in veliko kot mi in njihova fascinacija znotraj ladje, ni letenje v praznini, šele v relaciji na notranjost plovila, dušo, začutijo kakor da so se osvobodili in poleteli v nov vek človeštva, saj čutijo, kot da letijo znotraj svojih sob, hiš in sploh povsod! Letenje človeka v popolnosti, večnosti in neskončnosti vesolja, je preprosto kot ideja o božanstvih, iskanju duhovnosti in izjemnih tehnoloških idej, ki se porodijo iz nič, kot kakšne matematično fizikalne ideje, a hkrati izjemno zapletena tehnološka in moralno etična pot, ki jo šele začenjamo.

  • Share/Bookmark
13.02.2016

Drevo, ki joče

Zapisano pod Moje življenje avtor: samokodela

Link

  • Share/Bookmark
13.02.2016

Za vse ljudi

Zapisano pod Družbena kritika, Glasba, Moje življenje avtor: samokodela

Ena za vse ptujske srečnike, ki vas srečujem, take in drugačne, zelo veliko vas je! Tisti tam gor, pa tudi ponavadi ne dobijo več kot par sto evrov, tak da ni problema:
Pepi nastoj k boš zgubu prjatle,
Ma Pepi ni njehou je šou u ošterijo
je plačal pijačo za usu kompaniju
en celo je klapo povabu za šank an je reku:
“Fantje! tole bomo meli zdej en sestank

Pepija poslušajte kolikor hočete, kar se mene tiče, pa bom poskrbel, da se okrog mene nabirajo čim bolj pametni!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
13.02.2016

Another world

Zapisano pod Moje življenje avtor: samokodela

Na ekranu v studiu, se mi je že pred časom, pojavla črna proga po celi višini, široka okrog enega centimetra! Izgleda tako kot tista poplavljena jama, v igrici Another world, po kateri plava tisti tip! Ve kdo če se to da kaj popravit!?

Zaradi robov in spremembe širine, zgleda kot tista jama, pa mogoče gre za isto grafično tehniko!

  • Share/Bookmark
11.02.2016

Žalostna pesem

Zapisano pod Glasba, Moje življenje avtor: samokodela

Eno zelo žalostno ljubezensko pesem sem posnel, od enega tujega,a nam bližnjega avtorja, pa se mi jo zdi neprimerno objavit, zaradi ene punce, ki se tako trudi z mano! Saj bo! Saj imate marsikaj za poslušat.

  • Share/Bookmark
11.02.2016

Viktor za Šaleharja

Zapisano pod Družbena kritika, Glasba, Humor avtor: samokodela

Viktorja za življenjsko delo, dobi Miha Šalehar, ker nam je z oddajo o zabavni glasbi pokazal, koliko ljudi se preživlja z glasbo! Pričakujemo še nadaljevanko v dvesto delih, o ljudeh ki glasbo poučujejo, da bomo končno vedeli, kje sta izvor in motivacija, vse vrhunske glasbe v šestdesetih in sedemdesetih!

  • Share/Bookmark
11.02.2016

Kashmir

Zapisano pod Glasba, Led Zeppelin, Moje življenje avtor: samokodela

Za vse ki ste včeraj poslušali moje razlage, da je Plantov glas še zmeraj odličen, kar ste sicer itak slišali na koncertu 2007, pa še nekaj iz leta 1995, kar ni toliko prej, včeraj smo iz tega koncerta poslušali en drug komad! Ampak tukaj imate bolje demonstrirano zelo visoko petje, včeraj pa je blo še nekaj ekstremno visokih not! Poleg tega pa lahko slišite še arabski in simfonični orkester! Tune in!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
11.02.2016

Galov koncert

Zapisano pod Gal Gjurin, Glasba, Moje življenje avtor: samokodela

Galov koncert in druženje je blo fajn, še posebej mi je bila všeč dinamičnost v glasbi, tišji, bolj umirjeni momenti, se pravi tisti deli koncerta, ki so zdaj vse bolj prisotni v glasbi, ki jo poslušam in ustvarjam, včasih sem imel rajši vse bolj na šus in energijo, še posebej pa se me je dotaknil celoten Tinkarin nastop. V zaodrju smo malo poslušali glasbo po mojem izboru in tako delili občutja in glasbene anekdote, Tinkara pa mi je povedala tudi nekaj anekdot o Robertu Plantu, za kar se ji še posebej zahvaljujem! Hvala vsem za lep koncert!

  • Share/Bookmark
8.02.2016

Filmska recenzija: Self/less

Zapisano pod Družbena kritika, Film avtor: samokodela

V znanstvenofantastičnem, družbeno angažiranem filmu Self/less, se ultra bogati tajkun, ki ne da veliko na odnose, celo na svojo hčerko precej resno pozablja, znajde tik pred smrtjo, saj ima neozdravljivega raka. Ponudijo mu priložnost, za kopiranje njegovega uma v drugo telo, ki naj bi bilo zraslo v laboratoriju. Hitro po uspešni presaditvi, pa začne doživljati nenavadne vizije, ki mu jih vodja celotne operacije, odpravlja s tabletami. Kmalu se izkaže, da gre za spomine duše, ki še biva v telesu, kajti magnat ugotovi, da je telo last mladega očeta in ko obišče hišo njegove žene, ta vsa čustveno zaprepadena ugotovi, da njen mož ni umrl, kmalu pa tudi, da ne gre več povsem za njenega moža, ampak le za njegovo telo in nekaj spominov, ki se hočejo vrniti in da je dal znanstveni korporaciji svoje telo, da bi hčerkici plačal težko operacijo srca. V dogajanju, ki je polno akcije, ko korporacija, ki mu ni dovolila obiska družine, lovi mlado družino, on pa je bil nekoč specialec in skuša rešiti vso družino, ter polno napetih in vizionarskih prepletov, se odpirajo mnoga vprašanja človeštva. Že ko se vrne k ženi, začutimo prehod med družbenimi sloji in načinom življenja.

Lahko nekdo, ki je v povsem drugi situaciji, ne samo življenjski, ampak je celo umrl in se nahaja v drugem telesu, res nadaljuje z vsaj enakim osebnim in družbenim življenjem? In med tem ko to še gre, kdo ima pravico, do takšnega početja s človeškim bitjem? Med tem, ko je kopiranje uma v drugo telo, povsem nesprejemljivo, pa je kopiranje v telo, ki je zraslo v laboratoriju, prav tako problematično. Četudi damo odločitev na referendum, je možna prevlada množičnosti in sebičnosti. Telo, ki zraste v laboratoriju, sicer nima nobenega življenja, nekdo ki ga v to telo prenesejo, pa je doživel veliko lepega, kar želi nadaljevati, toda ali nima tudi nekdo, ki raste v laboratoriju, pravico, da živi duhovno polno in preprosto lepo življenje, izven njega!? In kam sploh vodi vsa ta razvoj? Morda se je znanost že precej iztrošila in lahko vplivamo predvsem še na družbenem področju, z besedami, kjer morda dosežemo višine, še ne doživete. Kjer ljudje, ki razmišljajo malo bolj grandiozno, ob vsem splošnem napredku, doprinesejo še kaj več bistvenega.Toda eno je pisati o tem, kako se lahko imamo vsi skupaj čim lepše, eno pa so vprašanja, ki so morda na nek način za vse nas, zmeraj prevelika.

Vprašanja, ki jih prinaša prav zelo velik tehnološki razvoj in jih prej preprosto ni bilo. Vsakršno podaljševanje človeškega življenja, prinese zelo pomembna vprašanja o etičnosti ljudi, ki bodo živeli tako dolgo, kot tudi glede dostopnosti tehnologij vsem in posledični prenaseljenosti planeta, kar prinaša vsaj do neke mere, možnosti velikega pomanjkanja osnovnih sredstev za preživetje, kje bo od pomanjkanja umiralo še več nemočnih in nedolžnih. Film je sicer vizualno in akcijsko zasnovan dokaj nerodno, nespretno, sploh ko se sprašujemo, zakaj sprememba magnatove vestnosti in boj za pravico, ko poskuša rešiti družino, ob tem pa obračunati še s korporacijo, ki se ukvarja s poslom prenašanja duš.

Deloma gre tudi za manj kakovosten remake filma Seconds, kjer zdolgočasenega poslovneža, spremenijo v uspešnega mladega slikarja, a ostane nezadovoljen in o katerem je Žižek govoril, da izpostavi problematiko nezadovoljstva ljudi, ne glede na to, kako jih spremenimo, saj ostanejo ujetniki sistema in iščejo košček sreče vsaj v zasebnem življenju, ne glede na to kdo so. Žižek zmeraj poudarja tudi, da sreča sploh ni nujen del življenja. Uspešni in kreativni ljudje, ponavadi najdejo globoko srečo in se slej ko prej znajdejo, zato gre pri tem filmu poudariti predvsem, da sta ustvarjalnost in družbena angažiranost, ključna za notranjo srečo, sploh v ekonomskem sistemu, ki se je edini izkazal za dovolj učinkovitega in ga prav zato moramo še izpopolnjevati. Govoriti, da pa je vsakršna želja po uspehu in individualnosti, naravnanosti k določenim ciljem, tudi nekim uspehom, napačna, ker nas vleče v potrošniško družbo, pa je po mojem mnenju napačna, saj med ljudmi so razlike v sposobnostih in željah in željah po individualni uresničenosti. Tudi razlike, ki se porajajo med ljudmi in različna stopnja potrošnje, so pomembne, če so zmerne, kar je že del starih filozofij, skrajni levičarji pa za vse našteto, pogosto nimajo nobenih alternativ.

Poudariti je treba tudi, da iskanje sreče, z izključevanjem drugih, ni prava pot, kaj šele tako, da na silo zavzamemo položaj nekoga ali celo njegovo telo. Kar ljudje iz sebe naredijo, pa je zelo pomembno, a prav zato je to zahtevna pot, ki se je ne da narediti kar na hitro. Predvsem pa je pomembna združenost ljudi, pa čeprav obstaja družbena razdeljenost glede na sposobnosti, a naj bo predvsem ta, drugih pa čim manj in naj ljudje živijo v harmoniji, kot da so eno telo in duša!

  • Share/Bookmark