27.03.2016

Velika noč na Siolu

Objavljeno v Družbena kritika avtor samokodela

Na Siolu berem zapis o veliki noči! Gospod Tone Rode, kar prekipeva od napuha in praznih besed. Da gre pri teh praznikih za mir, ljubezen in dobroto, smo slišali že neštetokrat, zelo redko pa slišimo, da se na svetu, teh stvari ne da doseči tako preprosto, da pač rečemo, naj bosta mir, ljubezen in dobrota. Gospod Rode tudi kar prekipeva od idej, koliko ljudi katoličanska ideja presega, kako je to praznično vzdušje preveč naivno za cinike, preveč stvarno za optimiste, preveč polno upanja za pesimiste. Ja očitno moraš biti zelo poseben za to, da razumeš te praznike, ki jih večinoma praznujejo preprosti kmečki ljudje. Mora pač povedati, da tisti, ki teh praznikov ne praznujejo, niso dovolj posebni in tapravi ljudje, da bi hodili v cerkev in tja nosili svoj denar. In cerkev, ki je tako zmaterializirana, on pa govori o tem, kako velika noč izgublja pomen, ker ljudje razmišljajo le o materialnem. In vsi ti ljudje, ki se bodo za en dan dobro razumeli, potem pa nadaljevali svoje SDS-sovske in Nsi-jovske zamere in zdrahe. In to verovanje v Jezusovo vstajenje brez dokazov, kakor da tako nujno potrebujemo posmrtno življenje in kakor da brez tega življenje nima smisla. In potem še ta komična slika, ko gredo verniki po ulici z rdečimi zastavami, kakor so nekoč hodili v socializmu in iz njih puhti ta ideja, kako so oni nekaj več in šele ko se jim bomo pridružili, bomo razumeli, kako zelo posebni so in seveda če nas kaj moti, je to gotovo zato, ker bi tudi mi radi bili takšni frajerji kot je cerkev, ki privabi sicer vse manj ljudi, a vendarle jih, brez globlje vsebine in vsaj zaenkrat brez resnejšega potenciala, za spodbujanje dobrega na svetu. Vendarle pa poudarjanje miru, ljubezni in dobrote je pomembno in če se bo cerkev še izboljševala in delala na vsebini, ki se jo da pridobiti iz družboslovnih znanosti, bo morda sčasoma dobila večji pomen za tiste, ki jo pač želijo obiskovati. In ta zapis se mi zdi mnogo preveč nujen, da bi se obremenjeval s tem, kako mi bo šlo zato na moji poklicni in glasbeni poti. V obeh primerih, je dovolj podobno razmišljujočih ljudi, s katerimi lahko sodelujem, glasbo pa je ne glede na sodelovanja, najlepše razvijati sam, kjer si najdeš publiko, ki sprejema tvoje razmišljanje in ti zato nikoli slepo ne sledi in prav zaradi pametnega načina razmišljanja, ki ga že v osnovi ima, potrebuje kvalitetno kulturno dogajanje, saj znajo misliti s svojo glavo in te že pridejo poslušat zato, ker tebe in tudi tvojih sporočil, niti malo nujno ne rabijo. To pa je splošen zapis, očitno namenjen tistim, ki ga bodo prebrali.

link

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.